Novela zakona bankam, ki za odobrena posojila pridobijo jamstvo države, prepoveduje dajanje, refinanciranje ali obnavljanje posojil oz. spreminjanje pogojev posojil, če so namenjena upravam in z njimi povezanim osebam za financiranje odkupov podjetij . Prepoved bo veljala le za tiste primere, ko posojilojemalec nima dovoljenja za prevzem ali pa zoper njega teče postopek pred Uradom za varstvo konkurence ali Agencijo za trg vrednostnih papirjev.

Minister za finance Franc Križanič je ob predstavitvi novele zakona poudaril, da že veljavni zakon bankam preprečuje pridobitev državnega jamstva za posojila, ki so namenjena za odkupe podjetij, zdaj pa se prepoved širi na celotno poslovanje bank, če so dajale posojila za menedžerske odkupe, ki so bili izvedeni v nasprotju z zakonodajo. Poslanci so končali razpravo o dopolnilih k jamstveni shemi, ki bankam prepoveduje dajanje in obnavljanje posojil za odkup delnic ali deležev gospodarskih družb članom poslovodstev teh družb.

Opozicija je bila glasno proti vladnemu dopolnilu, ki nadzornikom bank dovoljuje, da podaljšajo tudi taka posojila. Matični odbor državnega zbora je namreč na pobudo SDS-a to iz jamstvene sheme črtal, a koalicija se je uskladila in vseeno predložila to dopolnilo.

DZ stopil na prste upravnikom in nadzornikom
Državni zbor je sprejel tudi novelo zakona o gospodarskih družbah, s katero se v slovenski pravni red prenaša evropska direktiva o uveljavljanju določenih pravic delničarjev družb, ki kotirajo na borzi. V zakonu je tudi vrsta določb v zvezi z izplačevanjem prejemkov članom uprav in nadzornim svetom družb.

Politiko prejemkov lahko po novem določajo delničarji na skupščini. Ta mora spodbujati dolgoročno vzdržnost družbe, prejemki pa morajo temeljiti na doseženih rezultatih in finančnem stanju družbe. Skupščina delničarjev bo lahko določila tudi najvišji prag izplačila variabilnega dela prejemkov. Odpravnine družba ne bo izplačala, če član uprave ali izvršni direktor sam odpove pogodbo, če huje krši obveznosti, če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina izreče nezaupnico.

Uzakonjeno vračanje nagrade v primeru kršitev in neuspeha
V primeru ugotovljenih kršitev bo moral nadzorni svet družbe v treh letih po izplačilu nagrade zahtevati njeno vračilo. Nadzorni svet bo moral tudi poskrbeti, da so prejemki člana uprave v ustreznem sorazmerju z njegovimi nalogami in finančnim položajem družbe. Nadzorniki ne bodo več upravičeni do udeležbe pri dobičku, vsi prejemki članov organov vodenja in nadzora pa bodo javni.

Poslanci uzakonili subvencije za delavce na čakanju
DZ je sprejel tudi zakon o delnem nadomestilu plače za delavce, ki bodo poslani na čakanje. Delavci bodo upravičeni do 85-odstotnega nadomestila osnovne plače, delodajalec pa jim bo moral zagotoviti usposabljanje. Država bo delno povrnila izplačana nadomestila plač v primerih, ko delodajalec zaradi posledic svetovne gospodarske krize ne bo mogel zagotavljati dela največ 50 odstotkom delavcem in jih bo zato napotil na čakanje. Delavec bo lahko na čakanju največ šest mesecev v enem letu. Subvencije bo lahko pridobil tudi delodajalec z le enim zaposlenim. Vloge sprejema Zavod za zaposlovanje do najpozneje 31. marca 2010.

Policijsko novelo so kljub kritikam podprli
V uvodni predstavitvi policijske novele, o kateri so poslanci prav tako razpravljali, pa je notranja ministrica Katarina Kresal povedala, da bo imela po novem načinu izbire generalnega direktorja brez javnega razpisa politika v veliki meri zvezane roke, ko gre za politične vplive na izbiro in da ta način krepi vlogo demokracije. Novela po njenih besedah namreč zvišuje pogoje za zasedbo tega mesta, prav tako pa v postopek izbire uvaja nov organ, na podlagi mnenja katerega bo vlada imenovala generalnega direktorja policije.

Tudi možnost zaposlovanja že upokojenih policistov
Novela med drugim predvideva tudi možnost zaposlovanja že upokojenih policistov in kriminalistov na posebnih delovnih mestih za dve leti z možnostjo podaljšanja. Uvaja možnost, da se prek posebnih zbirnih postopkov del policistov, ki nadzirajo državno mejo, po koncu dodatnega usposabljanja premesti na policijske postaje znotraj države. Natančneje pa opredeljuje tudi nekatera policijska pooblastila.

Nova izbira lahko pripelje do politizacije policije
V SDS-u opozarjajo, da možnost, da mesto zasede civilist, lahko pripelje do politizacije policije. Vinko Gorenak (SDS) je v zvezi s tem ponovno opozoril, da policija vse od leta 1988 nima generalnega direktorja, ki bi prihajal iz nepolicijskih vrst. Prav tako je tudi opozoril, da je v Ustavi zapisana prepoved, da policisti ne smejo biti člani političnih strank.

Evropska komisija še vedno nezadovoljna z vinjetami
V državnem zboru so sprejeli tudi zakon o javnih cestah, ki prinaša nov vinjetni režim. Iz Bruslja pa že prihajajo glasovi nezadovoljstva. Evropski komisar Antonio Tajani sicer pozdravlja uvedbo tedenskih in mesečnih vinjet, a zaskrbljenost komisije glede diskriminiranja tujcev ostaja. O dvomih je že obvestil slovenskega premierja Boruta Pahorja in prometnega ministra Patricka Vlačiča.

Minister za promet Vlačič je pred razpravo znova predstavil novosti, ki jih prinaša novela. Kot je znano, ta uvaja sedemdnevne, mesečne in letne vinjete za osebna vozila, polletne pa odpravlja. Cene vinjet bodo določene z uredbo, ki za letne vinjete predvideva ceno 95 evrov, za tedenske pa 15 evrov. O ceni mesečne vinjete naj bi v kratkem odločila medresorska skupina, gibala pa naj bi se med 30 in 35 evri. Spomnimo še, da naj bi za motorna kolesa poleg tedenskih in letnih vinjet še naprej veljala tudi polletna vinjeta.

Spremembe rezultat očitkov Evropske komisije
Vlačič je opozoril tudi, da država s spremembo zakona o javnih cestah sledi uradnemu opominu Evropske komisije, ki je pod očitkom diskriminatornega sistema cestninjenja pozneje Sloveniji zamrznila evropska sredstva za gradnjo avtocestnih odsekov. Vlačič pričakuje, da se bo ta blokada zdaj sprostila.

M. N. /B. K./ A. S./ A. K. K.