Poslanci so z 68 glasovi za in dvema proti sprejeli zakon o zagotavljanju sredstev za naložbe v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031. Zakon, ki ga je vložila vlada, za naložbe namenja okoli dve milijardi evrov, med drugim za naložbe v univerzitetna klinična centra in izobraževalne ustanove na področju zdravstva.

Minister za zdravje Janez Poklukar je povedal, da so naložbe v naslednjih desetih letih predvidene na vseh treh ravneh zdravstvenega varstva. Za oba univerzitetna kliničnega centra je namenjenih 763 milijonov evrov, 557 milijonov evrov za razvoj in posodobitev splošnih bolnišnic in negovalnih bolnišnic ter domov po vsej Sloveniji.

"Za področje izobraževanja, izboljšanja in povečanja kapacitet fakultet namenjamo skupaj 250 milijonov evrov. Kar 200 milijonov evrov je namenjenih za sofinanciranje v izboljšavo infrastrukture na primarni ravni. To v povprečju pomeni tri milijone evrov na zdravstveni dom v Sloveniji," je še dejal Poklukar.

Sredstva za zdravstveno dejavnost na primarni ravni so sicer povišali poslanci z dopolnili v parlamentarnem postopku, in sicer s 50 na 200 milijonov evrov.

Noveliran pokojninski zakon

DZ je s 66 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitve pokojninskega zakona, ki so jih predlagali v Levici. Obdobje prostovoljne vključitve v pokojninsko zavarovanje se bo v skladu z njimi tudi po 1. januarju 2013, ko je začela veljati zdajšnja pokojninska reforma z drugačnimi rešitvami, štelo v pokojninsko dobo brez dokupa.

Z dopolnitvami se po navedbah Levice kot predlagateljice popravljajo krivice za zavarovance, ki so po uveljavitvi reforme leta 2013 ostali prostovoljno vključeni v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in še naprej plačevali prispevke zanj. Pri tem pa niso vedeli, da se jim doba, za katero so vplačevali prispevke, ne bo upoštevala kot pokojninska doba brez dokupa. Problematika se nanaša na nekaj manj kot 10.000 ljudi, med katerimi jih je 2800 že upokojenih, 7000 pa jih na upokojitev še čaka.

Navedenim osebam se bo obdobje plačevanja prispevkov od leta 2013 do prve prekinitve zavarovanja po novem štelo v pokojninsko dobo brez dokupa. V skladu z dopolnitvami bo pokojninski zavod vsem navedenim v šestih mesecih po uveljavitvi dopolnil na novo odmeril pokojnino oz. jim odmeril starostno pokojnino namesto predčasne.

V skladu s sprejeto rešitvijo se bo vsem, ki so bili oškodovani, na novo odmerila višja starostna pokojnina oz. starostna pokojnina namesto predčasne.

Dopolnitve odpravljajo krivice zavarovancev, ki so samoplačniško prispevali v pokojninsko blagajno, čeprav so bili brezposelni, zaposleni kot prekarci oz. so čakali na svojo upokojitev v nezavidljivem socialnem in psihološkem položaju, je po glasovanju v DZ-ju dejal poslanec Levice Miha Kordiš.

V Levici si po njegovih besedah od leta 2017 prizadevajo, da se storjena krivica popravi. "Zdaj se je končno našla politična volja, da jih zaščitijo pred napakami države in da se jim priznajo pokojninske pravice, za katere so plačevali," je dejal.

V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin so v LMŠ-ju dejali, da so prizadeti pričakovali, da bodo po izpolnitvi pogojev 40 let pokojninske dobe in 60 let starosti prejeli starostno pokojnino. Vendar pa je reforma določila, da to velja le v primeru pokojninske dobe brez dokupa, ne pa tudi, denimo, v primeru prostovoljne vključitve v zavarovanje.

Predlog zakona podprlo 66 poslancev

Večina izmed teh zavarovancev se je o spremembi zakonodaje seznanila šele ob izračunu pogojev za upokojitev. Takrat so jih seznanili, da jim prostovoljno plačevanje prispevkov ne omogoča pravice do starostne upokojitve, ampak zgolj predčasno upokojitev, so spomnili v SD-ju.

Ljudje, ki niso vedeli za spremembe v reformi, so po navedbah Levice v povprečju približno pol leta še vedno vplačevali prispevke. Na koncu pa so ostali brez pričakovanega. Upokojiti so se morali bodisi pozneje od pričakovanj bodisi s trajnimi malusi.

V SAB-u so obžalovali, da ta sprememba ni bila vključena v zakon že prej. Priložnost je bila lani jeseni, ko so sprejemali pokojninsko novelo. Ta je določila, da se kot pokojninska doba brez dokupa obravnava tudi doba, dokupljena do 31. decembra 2012.

Predlog dopolnitev so podprli tudi v NSi-ju. Področja po njihovem mnenju sicer ne ureja celostno, vendar se želijo boriti proti revščini v starosti, ki največkrat prizadene ženske. Prejemki iz pokojninskega zavarovanja morajo zagotavljati dostojno življenje, so poudarili.

V DeSUS-u so bili kritični do pristojnih institucij, ker uporabnikom niso predstavile novosti reforme na preprost in razumljiv način. Tako bi se konkretno in pravočasno lahko seznanili s posledicami nove zakonodaje, so opomnili.

Nepovezani poslanci so pozdravili, da bo pokojninski zavod prizadetim v skladu z dopolnitvami na novo odmeril pokojnino, ki bo višja od zdajšnje. Sicer pa predlog Levice res ni sistematična rešitev, a sledi podobnim spremembam, ki so popravljale krivice iz reforme, so menili.

V SNS-u pa so prepričani, da je treba tovrstne spremembe delati preudarno. Ni dovolj samo, da se odpravlja domnevna krivica, ampak se mora popraviti tako, da ne bo nikoli več treba delati popravkov, so poudarili.

Poslanski skupini SDS-a in SMC-ja stališč nista predstavili.