Sprejeli so dopolnilo koalicijskih poslancev o dodatnih sredstvih za zdravstvene domove, dopolnila LMŠ-ja, SD-ja, Levice in SAB-a je večina na odboru zavrnila. Člani odbora so se strinjali, da so naložbe v zdravstvo nujne in bi se morale zgoditi že prej. Iz opozicije je bilo slišati očitke, da je vsebinsko zakon potreben, a da finančno in pravno ni vzdržen. Koalicijski partnerji so očitke zavračali.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Robert Cugelj je v uvodu predstavil stanje v slovenskem zdravstvu. Po njegovih besedah so številne stavbe zdravstvenih ustanov stare več kot 100 let, nekatere so slabo potresno in požarno opremljene, velik delež objektov nima centralnega hlajenja.

Zakon po njegovih besedah pokriva štiri področja. Investicije, ki bodo nastale zaradi potreb po obnovi zgradb, investicije zaradi potreb pri obvladovanju epidemije, investicije za dolgoročno zagotavljanje zdravstvenega kadra in investicije, ki bodo nastale zaradi potreb slovenskega prebivalstva po zdravstvenih storitvah v naslednjih 10 letih.

Jani Möderndorfer (LMŠ) je izrazil podporo investicijam v javne zdravstvene ustanove, a pod pogojem, da je znano, kam in koliko se investira. "Zakon govori o tem, da se bo vlada odločila šele po sprejetju zakona, danes pa smo videli spisek želja," je povedal. Möderndorfer je izrazil zaskrbljenost, da bi sredstva dobili le določeni zdravstveni domovi. Zanimalo ga je tudi, kakšne bodo v okviru zakona investicije v izobraževalni sistem, saj si ne želi, da bi bila sredstva rabljena nezakonito in bi jih morali Evropski uniji vračati. Zakon namreč predvideva investicije tudi v izobraževalne ustanove na področju zdravstva.

Cugelj mu je odgovoril, da so želeli v zakon vključiti tudi sredstva za izobraževanje zdravstvenih strokovnjakov, da se ne bi zgodil odliv sredstev drugam. "Nadzorovali bomo, da se sredstva porabijo za to, čemur so bila namenjena," je zagotovil. Predsednica odbora Anja Bah Žibert (SDS) je v svoji razpravi poudarila, da bodo z zakonom, ki je po njeni oceni več kot potreben, pridobili vsi državljani. "Predolgo smo poslušali, da imamo dobre strokovnjake in slab sistem," je povedala.

Bojana Muršič (SD) je pozdravila koalicijsko dopolnilo. To predvideva, da bi se za zdravstveno dejavnost na primarni ravni v prihodnjih desetih letih namenilo 150 milijonov evrov in ne 50, kot je predvideval zakon. Muršič je ocenila, da je ta znesek približek, zato so stranke LMŠ, SD, Levica in SAB predlagale 200 milijonov evrov za primarno zdravstvo.

V dopolnilu je opozicija predlagala še, da se pred vse ustanove, na katere se nanaša zakon, doda beseda "javno". Po njihovi oceni namreč v zakonu ni dovolj jasno opredeljeno, da se nanaša na javne ustanove. Več koalicijskih poslancev in Cugelj so očitek zavrnili in povedali, da je v predlogu jasno napisano, da se zakon nanaša na javne ustanove.

Opozicija je v dopolnilu predlagala tudi, da bi moralo ministrstvo za zdravje vsako leto pripraviti analizo stanja v slovenskem zdravstvu in jo predstaviti državnemu zboru. Cugelj je odgovoril, da je analiza v okviru letnega načrta že sicer predstavljena državnemu zboru.

Predstavnica zakonodajno-pravne službe je opozorila na nekatere pravne neskladnosti v predlogu zakona. Med drugim, da zakon ne predstavlja podlage za izvedbo investicije, ampak zavezuje zakonodajalca k zagotavljanju sredstev. Na ugotovitve so se večkrat sklicevali opozicijski poslanci. Alenka Jeraj (SDS) je poudarila, da "ni govora o neustavnosti". Bah Žibert pa je poudarila, da "zakonodajno-pravna služba velikokrat poda mnenje, nato pa se med proceduro sprejmejo popravki".

V glasovanju so bila vsa dopolnila opozicije s sedmimi glasovi za in devetimi proti zavrnjena. Dopolnilo koalicijskih poslancev je bilo potrjeno z 10 glasovi za in nobenim proti, prav tako zakon kot celota.

Predlog zakona sicer med drugim predvideva naložbe v obeh univerzitetnih kliničnih centrih, splošnih in specialnih bolnišnicah, psihiatričnih bolnišnicah, porodnišnicah, fakultetah za študij medicine in dentalne medicine ter znanstveno-izobraževalnih in raziskovalnih ustanovah na področju zdravstva. Predlog je vlada sprejela 17. junija.