V zdravstvenih domovih opozarjajo, da se nanje ne sme pozabiti, ker so ponekod razmere zaradi dotrajanih prostorov in opreme že nevzdržne. Primer je dotrajana in razpadajoča stavba zdravstvene postaje Tezno v Mariboru. Ambulante družinske medicine in covidne ambulante za otroke in ginekologijo delujejo v prostorih, ki niso več primerni za zdravljenje bolnikov.

"Zateka voda, klimatske naprave ne delajo oziroma v določenih prostorih naprav niti ni. Notranjost, oprema sta neprimerni," je dejala družinska zdravnica Nataša Maguša Lorber.

Zaposleni se bojijo, da bo stavba prej postala prenevarna za uporabo, kot da bi dočakali gradnjo novih prostorov. "V Mariboru imamo gotovo 20 projektov, ki bi jih nemudoma potrebovali. Vemo pa, koliko si lahko s sredstvi, ki jih ima Mestna občina Maribor, pač privoščimo," je pojasnil direktor Zdravstvenega doma Maribor Jernej Završnik.

Sorodna novica Modernizacija in optimizacija slovenskega zdravstvenega sistema v 10 letih

Realnost, v kateri za zdravstvene domove skrbi lokalna skupnost, za bolnišnice pa država, opiše Završnik. Boji se, da bo novi zakon, ki za zdravstvene domove predvideva le 50 milijonov evrov, še povečal razkorak med različnimi ravnmi zdravstva. "Vse študije kažejo, da če se v kaj splača vlagati v zdravstvu, se splača vlagati v osnovno zdravstvo. Mi porabimo 20 odstotkov denarja, ki se zbere za področje zdravstva. In s temi 20 odstotki mi poskrbimo za 80 odstotkov težav, ki jih ljudje imajo na področju svojega zdravja," je dejal Završnik.

Sorodna novica Vlada sprejela predloge zakonov o dolgotrajni oskrbi, naložbah in ukrepih v zdravstvu

"Mislim, da je primar nekaj, kar mora postati odgovornost države," je opozoril Igor Švab, dekan ljubljanske medicinske fakultete.

Švab je sicer zadovoljen z zakonom o investicijah v zdravstvo, saj ta predvideva širitev prostorov fakultete. To pa je nujno tudi zato, ker so za 50 mest povečali vpis na študijski program medicine. "To povečanje smo sprejeli zaradi tega, ker smo verjeli, da bo država lahko investirala v gradnjo nove fakultete, ker drugače v to ne bi mogli privoliti."

A da bi se več mladih odločilo za specializacijo iz družinske medicine, kjer zdravnikov najbolj primanjkuje, se bodo morali spremeniti predvsem pogoji dela, še dodaja.