V Splošni bolnišnici Slovenj Gradec so doslej bolnike s covidom-19 zdravili na internem oddelku, v zadnjih tednih pa so zanje urejali prostore v starem kirurškem bloku, ki so jih danes slovesno odprli. Te prostore so po besedah direktorja slovenjgraške bolnišnice Janeza Lavreta pripravili za to, da se po drugi strani povečajo posteljne zmogljivosti za zdravljenje drugih bolnikov predvsem na internem oddelku.
"Splošna bolnišnica Slovenj Gradec je eden tistih zdravstvenih zavodov v Sloveniji, ki dokazuje, ne samo prek uspehov neposredno na področju stroke in zdravstva, da zmore, ampak to dokazuje tudi, ko gre za dobre finančne rezultate bolnišnice, kar je tudi pomembno," je v izjavi po obisku bolnišnice dejal predsednik vlade, ki se je zahvalil vsem zaposlenim za vloženi napor v času epidemije, bolnišnico pa pohvalil tudi glede načrtov za naprej.
Naložba v ureditev posebnih prostorov za covidne bolnike je znašala okoli 27.000 evrov. Posebna naložba bo še nakup postelj, javno naročilo še poteka, je povedal Lavre. Skupno bodo na oddelku lahko zdravili 50 covidnih bolnikov, še štiri pa v intenzivni enoti. V slovenjgraški bolnišnici trenutno zdravijo šest covidnih bolnikov na navadnem oddelku in enega na intenzivni enoti.
Po Lavretovih besedah sta z Janšo govorila tudi o drugih naložbah v bolnišnico. Lavre je pred časom omenjal možnost gradnje nove bolnišnice ob trasi prihodnje hitre ceste, danes pa je dejal, da bo v naslednjih tednih jasno, ali bo lokacija naložbe na zdajšnji lokaciji bolnišnice, "kar je bolj verjetno, kot pa kjer koli drugje", ker je v Slovenj Gradcu že umeščena v prostor.
Janša je tudi izrazil zadovoljstvo, da je ministrstvo za zdravje v zadnjih dneh in tednih skoraj dokončno uskladilo zakon o investicijah v zdravstvo in v dolgotrajno oskrbo. "Gre za izjemno pomemben zakon, ki bo zagotovil potrebna sredstva za vse tiste investicije v zdravstvo in dolgotrajno oskrbo, ki smo jih pogrešali v zadnjih 15, 20 letih. Ta zakon bo tudi nadgradnja tistih programov s področja zdravstva, ki so vključeni v naš nacionalni načrt za okrevanje in odpornost," je dejal Janša.
Povedal je, da bodo naslovili tudi kadrovski problem, del sredstev bo namreč namenjen tudi za izobraževanje kadrov. "Računamo, da bo Slovenija čez tri do pet let ujela evropske države, ki so danes v špici po kakovosti njihovih zdravstvenih sistemov," je dejal predsednik vlade.
Tudi Kranj se ponuja za regijsko bolnišnico
Na Gorenjskem pa že nekaj časa potekajo razprave o lokaciji nove regijske bolnišnice. V pogovore se je v Radovljici in na Jesenicah vključila še Mestna občina Kranj. Kot so poudarili na kranjski občini, je Kranj z demografskega in geografskega vidika najprimernejša lokacija za postavitev nove bolnišnice, umestili pa bi jo v Zlatem Polju.
Na Mestni občini Kranj so s ciljem postavitve regijske bolnišnice v Kranju izdelali Elaborat umestitve Splošne bolnišnice Gorenjske v prostor. Ta bi imela 600 postelj, v njej pa bi bilo mogoče na letni ravni hospitalizirati 35.000 ljudi in opraviti 220.000 ambulantnih obravnav. Bolnišnica bi zaposlovala približno 1400 ljudi, pri čemer na kranjski občini že pripravljajo tudi analizo potreb vrtca, osnovne šole in prostočasnih dejavnosti.
"Kranj med vsemi lokacijami, ki si prizadevajo za novo regijsko bolnišnico na Gorenjskem, predstavlja najbolj poseljeno občino. Hkrati je zelo primeren tudi po časovnem dostopu iz drugih krajev v regiji," so zapisali na Mestni občini Kranj. Bolnišnico bi zgradili v Zlatem Polju, kjer so na voljo zazidljiva zemljišča, njihov največji lastnik pa je država. Gre za območje z vso potrebno prometno infrastrukturo, avtocestnim dostopom in neposredno bližino javnega prometa, pri čemer je v načrtu tudi železniška povezava Zlato polje‒Brnik‒Ljubljana. "Umestitev nove dejavnosti v prostor bi bila na tem območju optimalna ‒ tako demografsko kot geografsko," so prepričani na občini.
"Ob predpostavki, da nova bolnišnica potrebuje 600 postelj in bo glede na svetovne trende nizkovrstni objekt, je med vsemi predlaganimi lokacijami za novo regijsko bolnišnico najprimernejša tista v Zlatem Polju. Omogočila bi bližino dostopa do zdravstvenih storitev največjemu deležu prebivalcev v regiji," je poudaril kranjski župan Matjaž Rakovec. Ob tem je poudaril, da ob morebitni novi pridobitvi kranjska občina ne bi ovirala delovanja obstoječih zdravstvenih ustanov. "Gre za dodatno ustanovo in ne ukinjanje že delujočih," je zagotovil.
Štiri ustanove v premeru 40 kilometrov
Gorenjska je edina regija v državi s tremi bolnišnicami in eno psihiatrično bolnišnico na lokacijah v premeru približno 40 kilometrov. Vse štiri skupaj, Univerzitetna klinika Golnik, Splošna bolnišnica Jesenice, Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Psihiatrična bolnišnica Begunje, v primerjavi z drugimi bolnišnicami v Sloveniji predstavljajo velikost običajne regijske bolnišnice.
Da je nova regijska bolnišnica na Gorenjskem nujna, že več let potrjujejo demografski podatki, število bolnišničnih obravnav, pomanjkanje prostorskih, kadrovskih in finančnih kapacitet, dotrajanost in arhitekturna neustreznost objektov, nezmožnost širitve in razdrobljenost programov oziroma dostopa do storitev zdravstvenega varstva v regiji, navajajo v Kranju.
Ob tem dodajajo, da trenutno stanje v obstoječih bolnišnicah ne kaže na zmožnost njihovega dolgoročnega razvoja oziroma širitve in s tem primerne oskrbe bolnikov na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti. "Če bi se preobremenjenost, ki jo je pokazal vrhunec epidemije covida-19, ponovila, zdravstveni sistem v regiji teh obremenitev najverjetneje ne bi več zdržal," so opozorili.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje