Ustavno sodišče je jeseni 2016 odločilo, da določbe zakona o bančništvu, ki so bile podlaga za izbris ob izrednih ukrepih Banke Slovenije konec leta 2013, niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva. Zakon, ki bi ga zagotavljal, bi morali sprejeti do 15. maja 2017. "Predlog zakona bomo podprli, ker se nam zdi, da je že čas, da se zadeve končno uredijo," je v okviru drugega branja poudarila Andreja Zabret (LMŠ).

DZ bo o predlogu zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank glasoval na oktobrski seji, potem ko predlog, naj to opravi že na tokratni, ni dobil zadostne podpore. Opozicija mu nasprotuje, saj meni, da je bilo nanj pripravljenih preveč dopolnil, ki niso sledila usmeritvam zakonodajnopravne službe DZ-ja. S tem je odprta pot preveč možnim ustavnim presojam, so k njihovemu razmišljanju v razpravi dodali tudi v koalicijskem SMC-ju.

Dušan Verbič (SMC), Anže Logar (SDS) in Jernej Vrtovec (NSi) so dejali, da predlog zakona ne sledi napotilom zakonodajnopravne službe DZ-ja, ki je pred obravnavo na matičnem odboru DZ-ja opozorila na številna tveganja neustavnosti. Ta se nanašajo na določila o financiranju morebitno dosojenih odškodnin od Banke Slovenije, razkritju identitete, omejitvi višine odškodnine in o posebnem pavšalnem nadomestilu za male nepremožne vlagatelje.

Številna tveganja

Tveganja po ustavni presoji se v predlogu zakona odpirajo na več področjih. Kljub nasprotovanju Banke Slovenije predvideva, da bo ona financirala morebitno dosojene odškodnine, zato napoveduje možnost ustavne presoje. Te se nanašajo tudi na določila o razkritju identitete vlagateljev ob izplačilu morebitno dosojene odškodnine, omejitvi višine odškodnine in o posebnem pavšalnem nadomestilu za male nepremožne vlagatelje.

Državni sekretar Metod Dragonja je zatrdil, da imajo v morebitnem sporu s centralno banko dovolj argumentov. Predvideno je, da centralna banka od letos ustvarja namenske rezerve za primer dosojenih odškodnin, če bodo te previsoke, lahko sredstva založi država. "Mehanizem zagotavlja finančno neodvisnost pri izvajanju monetarnih funkcij Banke Slovenije. Ne moremo je pa rešiti odgovornosti, ki izhaja iz izvajanja njenih nadzorstvenih funkcij," je poudaril.

Zaradi spornosti razkritja osebnih podatkov ob razkritju identitete, ki jo bo moral upravičenec razkriti, če bo hotel dobiti morebitno dosojeno odškodnino, je koalicija predlog zakona dopolnila z dodatno utemeljitvijo javnega interesa. Pri morebitno dosojeni odškodnini in obrestih je postavila omejitev, da je tožnik upravičen do nje največ do višine knjigovodske vrednosti delnic po zadnjem revidiranem letnem poročilu pred izdajo odločbe o izrednih ukrepih.

Pristojno sodišče v Mariboru

Maša Kociper je v imenu SAB-a napovedala, da bodo rešitev, da bi izbrisani nepoučeni manjšinski vlagatelji, katerih bruto plača je bila leta 2013 nižja od povprečne plače, lahko v zameno za izbris dobili posebno pavšalno nadomestilo, zagovarjali kljub tveganju neustavnosti. "Odgovornost smo sposobni in pripravljeni prevzeti zato, ker mislimo, da je to nekaj dobrega," je dejala.

Predlog zakona predvideva, da bo za sodne postopke v primeru izbrisov delničarjev in obvezničarjev v NLB, Novi KBM, Abanki in Banki Celje pristojno sodišče v Mariboru. V njih bo država nastopala kot stranski udeleženec. Virtualno podatkovno sobo, kjer bo tožnikom na voljo gradivo, ki je bilo podlaga za izbrise, bo vzpostavilo ministrstvo za finance. Predpisuje, na kakšen način se ta soba vzpostavi in deluje, kdo in v kakšnih rokih mora priskrbeti dokumentacijo in kako se jo varuje.

Predlog opredeljuje, kako se, če izbrisani imetniki dokažejo, da bi v morebitnem stečaju izgubili manj kot ob izbrisu, postavi višina zahtevka za vračilo, v katerih primerih in kako mora izbrisani upravičenec do odškodnine razkriti identiteto ter koga se lahko imenuje v skupino izvedencev, ki bo po naročilu sodišča izdelala mnenje. Določa roke za vložitev tožb.

DZ potrdil dopolnitve stanovanjskega zakona

Poslanci so v okviru redne septembrske seje DZ-ja z 79 glasovi za in nobenim proti sprejeli dopolnitve stanovanjskega zakona, ki ga je po skrajšanem postopku vložil državni svet.

Dopolnjeni zakon predvideva rešitev, ki naj bi etažnim lastnikom olajšala odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih stavbah, denimo lažjo izpeljavo vgradnje dvigala.
Državni svetnik Bojan Kontič je v DZ-ju poudaril, da je treba danes za odpravo arhitektonskih ovir v večstanovanjskih zgradbah, torej tudi za projekte, kakršna sta vgradnja dvigala in gradnja klančine, pridobiti gradbeno dovoljenje in zato 100-odstotno soglasje etažnih lastnikov. Nekateri lastniki pri tem ne želijo sodelovati, zato so take izboljšave pogosto neizvedljive, je poudaril.

Državni svet je v želji, izboljšati dostopnost gibalno oviranim, starejšim in mladim družinam z vozički, pripravil predlog zakona, s katerim je delež soglasja etažnih lastnikov znižal s 100 odstotkov na 50 odstotkov, odbor DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor pa je septembra upošteval pomisleke vlade in predlog dopolnil tako, da je delež soglasij postavil na raven 75 odstotkov.

Pravna varnost

Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Aleš Prijon je izrazil zadovoljstvo, da so poslanci upoštevali mnenje vlade. Kot je pojasnil, je 75-odstotni delež soglasja skladen s predvidenimi določbami novega stanovanjskega zakona, ki bo kmalu v javni obravnavi. Ta delež etažnim lastnikom, ki v projektu ne želijo sodelovati, omogoča ustrezno pravno varnost in jim daje možnost izpodbijanja sklepa v nepravdnem postopku, je pojasnil.

Dopolnjeni zakon je glede zagotovitve neoviranega dostopa terminološko usklajen tudi z gradbeno zakonodajo, je povedal in dodal, da že teče postopek sprememb gradbenega zakona, ki bodo predvidele, da za gradnjo notranjih dvigal ne bo treba več pridobivati gradbenega dovoljenja, temveč le izjavo odgovornega inženirja, da je objekt varen. Poleg tega bo pri vgradnji notranjih dvigal za funkcionalno ovirane predlagano 50-odstotno soglasje etažnih lastnikov.

Poslanci koalicije in opozicije so si enotni, da bodo zakonske spremembe stanovalcem olajšale vsakdanjik. Ne glede na to pa je bilo slišati pomisleke, da bi bilo lahko tudi 75-odstotno soglasje vseh etažnih lastnikov prevelika zahteva in da se v praksi še vedno veliko naložb ne bo dalo izvesti, pa tudi, da v nekaterih stavbah, denimo, vgradnja dvigala fizično ni mogoča ali pa problem predstavlja spomeniško varstvo.