"Tukaj ni bilo povsem soglasno, ali bosta ena ali dve seji, na koncu bom o tem odločil sam, o tem bom govoril še z vodji poslanskih skupin, da izpolnimo zahtevo koalicije in opozicije, s čimer bi se v obravnavo vrnile tudi tiste točke, ki so bile odpovedane zaradi zaključka seje oz. neizglasovanja dnevnega reda," je o današnjem dogovoru na posvetu z vodji poslanskih skupin v Odmevih dejal predsednik parlamenta Igor Zorčič.

Potem ko so poslanci v ponedeljek zavrnili dnevni red redne seje, je Zorčič z vodji poslanskih skupin sedel za skupno mizo, da bi se posvetoval o nadaljnjem delu. Opozicija je takoj zahtevala sklic izredne seje s točko predloga ustavne obtožbe premierja Janeza Janše, koalicija pa izredno sejo za obravnavo večine točk, ki so bile predvidene za redno sejo.

Ob tem, ko ni bil izglasovan dnevni red majske seje, je vladna koalicija v celoti pokazala s prstom prav na predsednika parlamenta, kar pa je po besedah Zorčiča pričakovana poteza. "To je verjetno uvod v njihovo napoved za mojo ponovno razrešitev."

Sorodna novica Opozicija zavrnila dnevni red, Zorčič redno sejo končal, še preden se je začela

"Kar se je zgodilo, je posledica hudih nepravilnosti"

Zorčič je poudaril, da ponedeljkovo neizglasovanje dnevnega reda seje ni prvi takšen dogodek v parlamentarni zgodovini. Kot je navedel, se je to prvič zgodilo leta 2018, pri tem pa je "tvorno sodelovala aktualna koalicijska stranka SDS, ki je mogoče to pozabila". Razlog, da se je to znova zgodilo, pa je po njegovem mnenju posledica tega, kar se je dogajalo mesec dni prej, in sicer gre po njegovih besedah za "hude nepravilnosti pri delovanju DZ-ja, ki jih je povzročila koalicija z nekaterimi asistenti, ko opoziciji niso omogočili delovanja na delovnih telesih s tem, ko skupini nepovezanih poslancev niso omogočili odločanja. Gre za zakone, pri katerih bi morala sodelovati opozicija, tako, kot to veleva poslovnik."

Po dogajanju v parlamentu so se oglasili tudi starši otrok s posebnimi potrebami, ki pričakujejo, da jim bo parlament omogočil višje nadomestilo. Ali ni šlo to merjenje moči predaleč in bo neposredno prizadelo ljudi, ki pričakujejo odločitve zakonodajne veje oblasti?

"Vsako odločanje o katerem koli zakonu lahko gre v škodo, če je prepozno. S tem namigujem na to, da bi lahko vsak zakon od teh, ki so bili predlagani za to sejo zdaj, bili predlagani tudi že prej, februarja ali marca, pomembno je to, da na koncu državni zbor o zakonu odloča, in če je dober, ga na koncu tudi sprejme. Verjamem, da bo v tem primeru tako, in tukaj ne bi delal prevelike panike," je v Odmevih odgovoril Zorčič.

Glede delitve mest v delovnih telestih, ki še naprej dviga prah v parlamentu, pa Zorčič meni, da bi morala stranka SNS, ki ima podpisan sporazum o sodelovanju z vlado, prepustiti opoziciji mesto v komisiji za nadzor varnostnih služb drugim opozicijskim strankam, saj "to kažejo tudi zadnja glasovanja". "Komisiji za nadzor varnostnih služb in nadzor javnih financ sta komisiji, ki služita opoziciji, to je nadzor nad vlado, javnimi financami in obveščevalnimi službami, danes pa smo priča situaciji, ko ta komisija, ki je opozicijska, izglasuje nekakšno kazensko ovadbo zoper enega opozicijskega poslanca, konkretno Marjana Šarca, kar kaže, da zadeve tukaj ne delujejo normalno."

Projekt "neke vrste tehnične vlade"

Zorčič podpira tudi predlog poslanca SD-ja Matjaža Hana, ki je v DZ-ju omenil dogovor med strankami za čas predsedovanja Slovenije EU-ju in potem takojšnje volitve. "Zavedati se moramo vseh okoliščin, ena je tudi ta, da si del poslancev, tudi opozicijskih, ne želi iti na volitve. Tako da se mi zdi na mestu predlog gospoda Hana, ki je bil izpostavljen tudi od drugih, da če je mogoče zadovoljiti širši del političnega prostora, ne samo koalicije, tudi opozicijo, da bi se izpeljali kakšni projekti, o katerih se strinjamo vsi, morda tudi predsedovanje, in da se gre potem na volive. Recimo temu neke vrste tehnična vlada, čeprav bi ostala ista, neki kompromis, ki bi preprečil to, čemur opozicija pravi škoda, hkrati pa bi zadovoljil tudi nekatere apetite koalicije," je poudaril Zorčič.

Na vprašanje voditeljice Odmevov Tanje Starič, ali parlament kot vrhovno zakonodajno telo s tem, ko ima trenutno težave z delovanjem, nekako odločanje prepušča vladi, ki bi lahko takšno stanje kompenzirala s sprejemanjem odlokov, pa odgovarja, da vlada "odloča z odloki tam, kjer zakon to predvideva, tam, kjer ne, pa še vedno ostaja pristojnost parlamenta". "Mislim, da parlament ne glede na to, kar se dogaja, še vedno deluje, res je, da se nekatere zadeve odlašajo in ne potekajo tako tekoče kot sicer. To naj bo tudi opozorilo vsem poslankam in poslancem, ni pa se bati, da bi tukaj šli na škodo samemu parlamentarizmu. Mislim, da s tem, kar se dogaja, parlament tudi skozi instrumente, ki jih ima opozicija na voljo, kaže svojo moč v političnem prostoru," je prepričan prvi mož parlamenta.

Časovnico sej bo v ponedeljek določil kolegij predsednika DZ-ja

Kot so se vodje poslanskih skupin dogovorili na posvetu, ki je potekal za zaprtimi vrati, bosta obe izredni seji prihodnji teden. V torek bodo predvidoma začeli odločati, ali bo DZ zahteval mnenje predsednika republike Boruta Pahorja glede predloga ustavne obtožbe predsednika vlade. Po obravnavi predloga ustavne obtožbe bo predvidoma do petka potekala izredna seja, ki jo je zahtevala koalicija. Časovnico sej bo sicer v ponedeljek določil kolegij predsednika DZ-ja.

Obravnavo mandatno-volilnih zadev, ki so bile predvidene za redno sejo, in v tem sklopu predloga za razrešitev Zorčiča z mesta predsednika DZ-ja, je pričakovati na eni od drugih izrednih sej. Ta časovnica se je zavlekla zaradi odsotnosti nekaterih poslancev iz zdravstvenih razlogov.

Sorodna novica Del opozicije: "Koalicija še vedno zaseda osem mest več, kot ji pripada"

Opozicija se še vedno ne strinja z razdelitvijo mest v delovnih telesih; koalicija ostro nad Zorčiča

Dotaknili so se tudi zahtev opozicijskih strank LMŠ, Levice, SD, SAB in poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) za novo prerazporeditev mest v delovnih telesih DZ-ja.

Prepričani so, da ima opozicija tudi po tistem, ko so poslancem NeP-a dodelili 12 mest v delovnih telesih, v teh še vedno osem mest premalo. Kot so danes ugotavljali v opozicijskih vrstah, koalicija očitno temu ni naklonjena.

Z glasovanjem o 12 mestih za poslance NeP-a je bil po besedah vodje poslancev SMC-ja Gregorja Periča sklenjen mirovni sporazum. "A očitno sem se motil, saj so prišle zahteve po dodatnem ozemlju," je ugotavljal v izjavi. Ponovil je oceno, da je opozicija v ponedeljek pokazala nekonstruktivno držo. Kritičen je zlasti do Zorčiča in meni, da so šle stvari nekoliko predaleč.

Vodja poslancev SD-ja Matjaž Han je pojasnil, da so želeli v ponedeljek z zavrnitvijo dnevnega reda seje v večjem delu opozicije nekako pokazati, da koalicija, če se ne organizira, v DZ-ju nima večine.

"Če mi nimamo večine, jo imajo oni. Ne vem, kje je novi kandidat za predsednika vlade," pa je na to odgovoril vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat, ki je bil prav tako oster do Zorčiča. Dodal je še, da želijo mandat izpeljati do konca in v tem času sprejeti pomembne rešitve za ljudi.

Han je sicer danes pozval k dialogu. Po njegovem mnenju bi bilo prav, da se politika dogovori, katere zakone bodo med predsedovanjem Svetu EU-ja v DZ-ju sprejemali in katerih ne, potem pa gredo na predčasne volitve.

Vodja poslancev LMŠ-ja Brane Golubović je po razpravi na posvetu ocenil, da se poslanske skupine o marsičem ne strinjajo, a je pomembno, da sedijo vsi za isto mizo z enim ciljem: "Najti rešitev, kako čim prej končati politično krizo, ki jo je povzročila ta manjšinska vlada, in priti do predčasnih volitev." Po njegovem mnenju delo DZ-ja onemogoča koalicija, ker nima dovolj glasov, da bi v vsakem trenutku zagotovila operativnost DZ-ja.

Vodja poslancev Levice Matej T. Vatovec je opozoril na po njegovem mnenju nevzdržne razmere v DZ-ju in na nesorazmerja v delovnih telesih. "Tako si koalicija na umeten in prisiljen način zagotavlja večino v nekaterih odborih," je dejal.

Na to je znova opozorila tudi vodja poslancev NeP-a Janja Sluga, vodja poslancev SAB-a Maša Kociper pa je ponovila, da jih v SAB-u med drugim skrbijo porušena razmerja med koalicijo in opozicijo, saj da opozicijski SNS in DeSUS podpirata vlado.