Pred preiskovalno komisijo DZ-ja, ki preiskuje domnevno nezakonito financiranje političnih strank, je pričal Rok Arčan, ki je, kot izhaja iz javnih evidenc, lastnik podjetja Bional, posredno pa tudi v verigi podjetij Cedius, NGN Eko, DL Naložbe in Romira, ki so izvajala dela za Nivo Eko, koncesionarja za urejanje vodotokov v Savinjski dolini.

Arčan, ki jasnega odgovora na to, lastnik katerih podjetij je, ni podal, je dejal, da je prišel pred komisijo DZ-ja odgovarjat le za Romiro. "Če bi mi rekli, da se moram pripraviti tudi za druga podjetja, bi se pripravil," je dodal.

Romira je podjetje, ki se je po njegovih besedah med letoma 2020 in 2022 ukvarjalo z gradbeništvom, po letu 2021 pa so zaradi epidemije covida-19 morali odpustiti vse zaposlene. Tako se podjetje zdaj ukvarja izključno z inženiringom, "ampak z zelo zmanjšanim obsegom kot v tistih letih", za to pa ne potrebujejo zaposlenih.

Podjetje nima spletne strani, saj "vsak, ki je malo ozaveščen o tehnologiji, napiše podjetje Romira v kateri koli brskalnik in takoj pride do našega elektronskega naslova", v različnih medijih pa lahko vsak vidi, s čim se podjetje ukvarja, je pojasnil.

Podjetje je v tem obdobju oglaševalo v Demokraciji. "Prebiram več medijev, med temi je tudi Demokracija. Rad slišim več plati iste zgodbe in sem se takrat odločil, da bomo oglaševali tam. Smo se dogovorili za dobro ceno in po tem ključu je prišlo do oglaševanja," je dejal. Objavili so t. i. baner, ki ga tudi po spremembi dejavnosti podjetja niso spremenili. "Če bi pa kakšen drug posel takrat dobili, bi pa mogoče najeli kakšne delavce," je pojasnil Arčan.

V letu 2020 so za oglaševanje v Demokraciji po njegovih navedbah plačali 12.000 evrov, v letu 2021 pa približno 7000 evrov. "Ne držite me za besedo, saj je bilo to pred že štirimi leti," je dejal. Kot je izpostavila predsednica preiskovalne komisije DZ-ja Tamara Vonta, so v tem mediju oglaševali v času epidemije covida-19, ko so morali odpuščati delavce. "Vi ste vedeli, da bo ta epidemija nastala?" ji je na to odgovoril Arčan. Na oglaševanje pa so se pripravili prej, ker so pričakovali rast podjetja, ta investicija pa je bila zaradi epidemije "nasedla". Za oglaševanje v Demokraciji se je odločil sam, pravi.

Podjetje DL Naložbe je v tem obdobju ustvarilo "nekaj 100 evrov letnega dobička, enako je bilo tudi pri Romiri", je dejala Vonta, Arčan pa je na to odgovoril, da se je pač tako izteklo, poslovni izid podjetja pa nima povezave z oglaševanjem.

Za podjetje Nivo Eko so v tem obdobju, "ko so bili ljudje zaposleni", kot podizvajalec opravljali gradbena dela, je dejal.

Sum plačevanja fiktivnih storitev

Pred preiskovalno komisijo DZ-ja sta sredi maja že pričala tudi direktor NGN-ja Eka Tadej Hat in direktor podjetij Bional, Cedius in DL Naložbe Gregor Napret, ki sta potrdila oglaševanje v medijih blizu SDS-a in sodelovanje s podjetjem Nivo Eko, ki ureja vodotoke v Savinjski dolini. Direktor Nivoja Eka Klemen Senič je pred preiskovalno komisijo DZ-ja sicer sredi maja kategorično zavrnil očitke, da bi podjetje v zameno za pridobljene državne koncesije za urejanje vodotokov oglaševalo v medijih blizu SDS-a.

Ugotovitve preiskovalne komisije DZ-ja o domnevno nezakonitem financiranju političnih strank nakazujejo, da so posamezna gradbena podjetja v zameno za koncesije za čiščenje vodotokov nakazovala denar medijem blizu SDS-a, šlo naj bi za Nova obzorja, Demokracijo in Lanako Medio.

Kot izhaja iz vmesnega poročila komisije, naj bi znesek njihovih rednih nakazil močno presegal cene oglaševanja na medijskem trgu, zato se poraja sum, da je šlo za plačevanje fiktivnih storitev. "Omenjene oglaševalske pogodbe v skupnem znesku 500.000 evrov pa so bile sklenjene v času, ko so omenjena gradbena podjetja od ministrstva za okolje, ki ga je takrat vodil Andrej Vizjak, pridobila koncesije za upravljanje in čiščenje vodotokov," navaja poročilo.