Gre sicer za predlog zakona o načinu izvršitve sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Ališić. Poslanci so zakon podprli z 51 glasovi za in 13 proti, dva poslanca sta se glasovanja vzdržala.

Nepodporo zakonu so napovedali le v poslanski skupini SDS-a. Ta stranka je podporo pogojevala s sprejemom svojega amandmaja o ugotavljanju odgovornosti. Zavrnitev zakona so utemeljili tudi s tem, da bi ga lahko vlada sama sprejela in ker obstaja velika verjetnost, da to ni zadnji zakon, ki ga bo glede LB-ja obravnaval DZ.

Amandmaji SDS-a zavrnjeni
Poslanci in poslanke so pred glasovanjem o celotnem zakonu zavrnili vse amandmaje, ki jih je vložil SDS, tudi k 1. členu, v katerem je zahtevala opredelitev odgovornosti nosilcev javnih funkcij in državnih organov za breme odplačila neizplačanih deviznih vlog omenjenih varčevalcev LB-ja, ki naj bi po ocenah vlade znašalo 385 milijonov evrov. Poslanic in poslanke so zavrnili tudi s tem povezana amandmaja SDS k 19. in 23. členu zakona.

So pa poslanci in poslanke sprejeli dopolnilo Združene levice k 20. členu zakona, s katerim so s 15 oziroma 30 dni na 60 dni podaljšali rok za tiste upravičence, ki imajo odprte postopke za svoje devizne vloge na sodiščih v Sloveniji. Dva druga amandmaja ZL-ja so zavrnili.

Janša: Večjo škodo kot varčevalci je utrpel slovenski bančni sistem
Poslanec SDS-a Janez Janša je v razpravi dejal, da skoraj 400 milijonov evrov, ki jih bodo morali slovenski davkoplačevalci plačati za še neizplačane devizne varčevalce, ni edina škoda, ki je bila povzročena.

Po njegovem mnenju je v materialnem smislu bistveno večja škoda nastala, ko je bilo slovenskim bankam desetletja preprečeno normalno delovanje na Hrvaškem in v BiH-u, dveh najbolj perspektivnih trgih. Slovenski komercialni bančni sistem je s tem izgubil milijarde evrov, izgubila pa so tudi slovenska podjetja, je dejal.

Janša krivi dogovor med "šefoma komunistov"
Janša je kot izvirni greh izpostavil politično direktivo iz 80. let prejšnjega stoletja, da se samostojne pravne osebe, v tem primeru LB, ki so obstajale v drugih republikah, spremenijo v podružnico. Na tej podlagi je bila nato leta 1994 sprejeta sprememba ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine, pravi Janša.

Kot je dejal, je v 80. prišlo do dogovorov med "takratnima šefoma komunistov v Srbiji Slobodanom Miloševićem in Slovenije Milanom Kučanom o tem, da je treba Jugoslavijo tudi znotraj finančno preplesti" in da sta takrat Ljubljanska banka v Sloveniji in Beograjska banka v Srbiji dobili politični direktivi, da se samostojne pravne subjekte po drugih republikah spremeni v podružnice. LB je bil do leta 1989 samostojna pravna oseba, za katero je garantirala Narodna banka Hrvaške, je izpostavil Janša.

Koalicijski poslanci so sicer podprli potrebo po ugotavljanju odgovornosti, a so izpostavljali, da zakon ni pravo mesto za to. Državni sekretar na finančnem ministrstvu Metod Dragonja je poudaril, da vlada amandmajev SDS-a ne podpira, ker presegajo cilje in namen zakona, ki je uresničitev sodbe sodišča v Strasbourgu.

SMC: Odgovornost lahko iščemo prek obstoječe komisije
Pri SMC-ju so poudarili, da je potrebno ugotoviti odgovornost nosilcev politične oblasti med letoma 1991 in 2014, ko je sodišče v Strasbourgu objavilo sodbo v zadevi Ališić, to pa bi bilo mogoče storiti preko že obstoječe parlamentarne komisije za ugotavljanje nepravilnosti v bančnem sistemu.

Za ugotavljanje odgovornosti v okviru te že obstoječe komisije ali katere druge so bili tudi v vladnem SD-ju, pa tudi v opozicijskem ZaAB-u.

ZL: Odgovornosti ne morejo preiskovati povzročitelji
V ZL-ju so izpostavili nedoslednost v amandmajih SDS-a. Poudarili so, da so prvi za preiskavo odgovornosti, ampak neodvisno in ne takšno, ki bi jo vodili tisti, ki so to povzročili. Poslanka Violeta Tomić je dejala, da ne bodo pristali na to, da bodo o kazenski odgovornosti za odločitve Demosove vlade pridigali njeni bivši člani ter ob tem vprašala, zakaj niso zahtevali kazenske odgovornosti za izbris 25 tisoč prebivalcev Slovenije.

Predlog zakona šele po sodbi ESČP-ja
Vlada je predlog zakona pripravila v skladu s sodbo sodišče v Strasbourgu. To je 16. julija lani Sloveniji naložilo, da mora zaradi kršitve človekovih pravic poplačati še nepoplačane varčevalce podružnic nekdanjega LB-ja v Zagrebu in Sarajevu.

Za sprejetje vseh ukrepov je dalo sodišče Sloveniji leto dni časa. Zakon med drugim določa verifikacijski mehanizem zahtevkov in izhodišča za izplačilo obresti na stare devizne vloge. Izplačila bodo enkratna, prva pa je pričakovati v drugem četrtletju prihodnjega leta.