"Namen tega zakona je zmanjšanje stroškov občin in njihovih administrativnih bremen. Izhodišče za pripravo konkretnih rešitev so bili predlogi reprezentativnih združenj občin, ki so predlagala v pregled kar 61 predpisov. Polovico teh je zajetih v predlogu zakona, ki je bil potrjen. Ostali so v procesu dogovorov ali še čakajo na dialog med vlado in občinami. Gre torej za velik dosežek te vlade in ekipe na ministrstvu za javno upravo, ki bo občinam omogočilo usmerjanje sredstev v nove investicije," je v uvodu poudaril minister za javno upravo Boštjan Koritnik.

Ob tem je spomnil, da sta k rezultatom tega dolgotrajnega projekta prispevali kar dve vladi, sedem ministrstev, dve vladni službi ter zavoda za zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter vsa tri reprezentativna združenja občin.

Kako bo država razbremenila občine?

Zakon o finančni razbremenitvi občin sicer posega v dvanajst področnih zakonov.

Med konkretnimi novostmi zakona je denimo plačilo obveznega zdravstvenega zavarovanja za otroke do 18. leta starosti, ki se šolajo in niso zavarovani kot družinski člani, in za brezposelne osebe slovenske državljane in tujce, ki jim je priznana pravica do denarne socialne pomoči iz državnega proračuna. To bo predvidoma zmanjšalo stroške občin za skoraj 20 milijonov evrov.

Država bo prevzela financiranje družinskega pomočnika, kar bo občinam zmanjšalo stroške za okoli osem milijonov.

Država bo tudi po novem plačevala mrliške oglednike, kar bo občinam prihranilo tri milijone.

Med večjimi novimi proračunskimi odhodki v korist občin pa so še sredstva za uravnoteženje razvitosti občin v višini 6 odstotkov primerne porabe, za občine (v letu 2021 dodatnih 25,9 milijona evrov, sicer skupno letno 77 milijonov evrov), sofinanciranje občin z romskimi prebivalci (šest milijonov evrov v štirih letih) ter sredstva za subvencioniranje neprofitnih najemnin prosilcem, ki jih bo v celoti zagotavljala država, stroški občin pa se bodo znižali za 5,5 milijona evrov.

Država pa bo tudi finančno zagotavljala nezgodna zavarovanja, zavarovanja odgovornosti in pravne zaščite za gasilske službe, kar bo zmanjšalo stroške občin za nekaj manj kot dva milijona evrov.

Enotni poslanci

Zakonu so podporo izrekli v vseh poslanskih skupinah. "Z višjo povprečnino in s tem zakonom se skorajda v celoti približujemo cilju, da bodo imele občine za svoje naloge pokrite stroške," je po poročanju STA-ja dejala Janja Sluga (SMC). V SMC-ju ob tem opozarjajo na izjemno previdnost pri oblikovanju področne zakonodaje v prihodnje, da se ne bi občinam znova nalagalo novih nalog brez zagotovitve ustreznih sredstev.

Branko Grims (SDS) je poudaril, da občine še nikoli niso razpolagale s toliko sredstvi za razvoj. Poleg višje povprečnine in učinkov danes sprejetega zakona je poudaril, da je vlada izpogajala na evropski ravni največjo višino investicijskih sredstev do zdaj in so ta sredstva dosegljiva tudi za investicijske namene občinam.

Skupno imajo občine iz naslova višje povprečnine, razbremenitev na podlagi danes sprejetega zakona, kritja stroškov, ki so jih imele za boj proti epidemiji, letos in prihodnje leto na voljo 232 milijonov evrov več, je navedel Blaž Pavlin (NSi). Kot je v imenu DeSUS-a poudaril Robert Polnar, pa iz lastnih izkušenj vedo, da so občine učinkovit mehanizem gospodarjenja z javnimi sredstvi.

Tudi Predrag Baković (SD) je dejal, da bodo lahko občine po novem večji delež namenile investicijam, s svojo dejavnostjo in investicijskimi cikli pa veliko pripomogle h krepitvi gospodarske rasti in blaginje države, kar se je izkazalo že v neki drugi krizi.

Po besedah Vojka Starovića (SAB) bo prenos nekaterih obveznosti na državo pomenil velik korak k večji finančni stabilnosti in posledično k večji avtonomiji lokalne samouprave. Prostor za izboljšanje in dodatne razbremenitve lokalne samouprave pa še obstaja.

Rudi Medved (LMŠ), prejšnji minister za javno upravo, je spomnil, da je proces razbremenjevanja občin neupravičenih stroškov začela vlada Marjana Šarca.

Vendar ga je zmotilo "nenehno poudarjanje", da so povprečnine višje od sprva določenih in razbremenitve še višje, kot jih je sprva predvidel zakonski predlog. "Seveda so višje, saj za primanjkljaj v proračunu ni nobenih omejitev," je dejal Medved in opozoril, da je bila prejšnja vlada pod hudim pritiskom fiskalnega pravila.

Nekaj pomislekov ob danes sprejetih rešitvah pa je bilo slišati iz Levice in SNS-a, kjer ob dvigu upravne takse za lokacijsko informacijo opozarjajo, da gre, tako Dušan Šiško (SNS), ob finančni razbremenitvi občin za hkratno dodatno finančno obremenitev prebivalstva. Nataša Sukič (Levica) je ocenila tudi, da gre za gasilske ukrepe, ki v resnici ne rešujejo osnovnih težav lokalne samouprave.