Brezigarjeva je bila po zavrnitvi pritožbe Franca Cekute edina kandidatka, na čelu vrhovnega državnega tožilstva pa bo šest let. Dolžnosti bo prevzela po prisegi, kar naj bi bilo po besedah Brezigarjeve po prvomajskih praznikih.

Politična ali nepolitična osebnost?
V razpravi so njeno imenovanje podprle poslanske skupine štirih koalicijskih strank (SDS, NSi, SLS in DeSUS), nasprotovala sta ji opozicijska LDS in SD, medtem ko SNS svojega stališča ni predstavil. Opozicijski poslanci so Brezigarjevi očitali predvsem politično delo, medtem ko so jo koalicijski poslanci zagovarjali zaradi njene strokovnosti in izkušenj na pravnem področju.

Poslanci LDS-a in SD-ja so poudarjali njeno preteklo sodelovanje s trenutno vladajočo politično strukturo, kar bi lahko predstavljalo poskus politizacije delovanja tožilstva. Poslanci vladnih strank so odgovarjali, da Brezigarjeva ni bila nikoli članica nobene stranke, medtem ko je bila njena predhodnica Zdenka Cerar izrazito politična osebnost.

Najprej bo preverila stanje
Brezigarjeva je v izjavi za TV Dnevnik napovedala, da bo njen prvi korak po prisegi srečanje s kolegi na vrhovnem državnem tožilstvu, sledil pa mu bo obisk okrožnih državnih tožilstev po državi. Povedala je, da se bo zavzemala za izobraževanje tožilcev, po njenem mnenju pa jim je treba tudi omogočiti, da se svojim primerom v celoti posvetijo.

Opozicija zahtevala prisotnost vlade
Pred razpravo in odločanjem o imenovanju Brezigarjeve je na predlog poslanskega kluba LDS-a predsedujoči Sašo Peče odredil 15-minutni odmor. Opozicija je namreč menila, da je nedopustno, da pri tako pomembnem vprašanju ni predstavnikov vlade, ki bi še dodatno utemeljili predlog za imenovanje Brezigarjeve. Po prihodu pravosodnega ministra Lovra Šturma pa se je seja lahko nadaljevala.

Komisija za tožilstvo potrjena
Poslanci so z 38 glasovi za in 17 proti potrdili tudi sestavo komisije, ki bo preiskovala odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z razmerami na državnem tožilstvu. V burni razpravi so poslanci opozicije nasprotovali sestavi prve preiskovalne komisije v tem sklicu DZ-ja, saj naj bi bili nekateri njeni člani v kazenskem postopku. Tako so poslanci LDS-a menili, da predlagana sestava zbuja dvom o nepristranskem delu preiskovalne komisije. Sami so na pristojni mandatno-volilni komisiji zaradi tega umaknili svoje kandidate, ne pa tudi članstva v njej.

Kljub temu je DZ potrdil predlagano sestavo komisije, ki ji bo predsedoval Dimitrij Kovačič (SDS), njen podpredsednik pa bo Zmago Jelinčič (SNS).

Sprejeta novela o prekrških
DZ je po nujnem postopku sprejel novelo zakona o prekrških. Po novem se bodo globe za prekrške, ki jih izrečejo lokalne skupnosti, stekale v občinske in ne v državno blagajno, neplačane globe za prekrške pa bodo izterjevali davčni organi. Sodniki za prekrške, ki ne izpolnjujejo pogojev za izvolitev v sodniško funkcijo, bodo do izpolnitve pogojev imenovani za pravosodne svetnike.

Rupar brez imunitete
Poslanci so s 50 glasovi za in 2 proti odločili, da se poslancu SDS-a in tržiškemu županu Pavlu Ruparju ne podeli poslanske imunitete. S tem so poslanci dovolili uvedbo kazenskega postopka proti Ruparju zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe položaja. Rupar se sicer na imuniteto ni želel sklicevati.

Potrjena razrešitev Uršiča
Državni zbor je tudi potrdil razrešitev Cveta Uršiča z mesta direktorja Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho). Uršič je s tega mesta odstopil, ker ga je vlada 24. februarja imenovala za v. d. generalnega direktorja v direktoratu za invalide na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

Spremembe v javnem naročanju
Že dopoldne so poslanci potrdili spremenjeni poslovnik državne revizijske komisije za revizijo postopkov oddaje javnih naročil. Novi poslovnik po prepričanju poslancev v spremenjenih okoliščinah po vstopu Slovenije v Evropsko unijo zagotavlja zakonitost, pravno varstvo, zaščito javnega interesa in povečanje učinkovitosti postopkov javnega naročanja.