Po prekinitvi sredne seje zaradi zapletov ob glasovanju o dopolnilu k zakonu o izvrševanju poračuna, je DZ danes sledil četrtkovi časovnici in na seji potrdil državna proračuna za prihodnji dve leti, ki za sanacijo po avgustovskih poplavah določata skupaj 1,6 milijarde evrov. Celotni odhodki se bodo prihodnje leto povzpeli na 16,2 milijarde evrov in se nato leta 2025 nekoliko znižali. Primanjkljaj bo leta 2024 presegel tri odstotke BDP-ja, socialni transferji se bodo uskladili v celoti.

Zaradi zagotavljanja sredstev za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov je morala vlada načrte prilagoditi, med drugim je vsem proračunskim uporabnikom naložila znižanje že lani določene porabe za leto 2024 za štiri odstotke. "Vseeno sta razvojno naravnana, državljanom zagotavljata ohranjanje blaginje, državi pa zagotavljata razvoj," je v torek poslancem o proračunih povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec. Dodala je, da je bila njuna priprava zahtevna, saj bodo po štirih letih odsotnosti prihodnje leto v EU-ju spet začela veljati fiskalna pravila.

Proračun za leto 2024 je DZ sprejel že novembra lani, z zdaj potrjenimi spremembami pa se poraba povečuje za 720 milijonov evrov na 16,2 milijarde evrov. Prihodkov naj bi se v državno blagajno steklo 14 milijard evrov. Proračunski primanjkljaj bo tako znašal 2,2 milijarde evrov oz. 3,3 odstotka BDP-ja.

Za leto 2025 pa je načrtovanih 14,6 milijarde evrov prihodkov in 15,8 milijarde evrov odhodkov. Primanjkljaj naj bi se znižal na 1,3 milijarde evrov, kar predstavlja 1,8 odstotka BDP-ja.

Proračun ohranja dokaj ambiciozen naložbeni načrt. Leta 2024 so naložbeni izdatki načrtovani v vrednosti 1,2 milijarde evrov, leto pozneje pa 1,4 milijarde evrov. Od tega bo približno tretjina namenjena za naložbe v promet in prometno infrastrukturo, sledijo odhodki za obrambo in zaščito ter za odpravo posledic naravnih nesreč.

Opozicija: pretirano obremenjevanje podjetij in prebivalcev

V opoziciji so bili kritični. Opozarjali so na dodatno obremenjevanje podjetij in prebivalcev pod krinko zagotavljanja sredstev za obnovo po poplavah. Menili so tudi, da proračuna nimata vizije. "Kaj je vizija te države, kje so ideje za naslednje generacije, da bodo tu ostajale, se razvijale, imele delovna mesta in si ustvarjale družine?" je v torek vprašal Jernej Vrtovec (NSi).

Na vprašanja, kje v obravnavanem dokumentu se odraža njegova razvojna naravnanost, je Boštjančič odgovoril, da v sredstvih za naložbe in znanost. "Sredstva za znanost se bodo v štirih letih podvojila, to je tisto, čemur mi pravimo razvojna naravnanost proračuna," je dejal. Vlada se je sicer po poplavah odločila za linearno znižanje sredstev posameznih proračunskih porabnikov, a kot je dejal, so se nato dogovorili, da na področju znanosti sredstev ne bodo zmanjševali.

Sorodna novica Preobrat v DZ-ju: Koalicija v ponovnem glasovanju soglasno potrdila dopolnilo opozicije

Proračuna spremlja zakon o njunem izvrševanju, v katerem je med drugim zapisano, da se bo leta 2024 država lahko zadolžila za nekaj več kot 4,6 milijarde evrov, leta 2025 pa za nekaj več kot 4,3 milijarde evrov.

Akontacija uskladitve pokojnin se bo opravila že januarja, in sicer v višini 8,2 odstotka. Februarja, ko uskladitev pokojnin določa zakon, se bo nato opravil poračun. Letni dodatek za upokojence, ki se od leta 2018 izplačuje v petih različnih višinah, odvisno od višine pokojnine, pa je določen v razponu od 150 do 460 evrov. Izplačan bo s pokojninami za mesec junij.

Zvišujejo se tudi sredstva za lokalno raven države. Povprečnina za občine bo v skladu z dogovorom z občinskimi združenji prihodnji dve leti znašala 725 evrov na prebivalca. Dodatno bodo občine za pokrivanje višjih stroškov dela pri svojih posrednih uporabnikih proračuna prejele 20 milijonov evrov prihodnje leto in 34 milijonov evrov leta 2025.

Ponovna uveljavitev fiskalnih pravil in ukrepi za blaženje posledic poplav zahtevajo večjo fiskalno disciplino in dodaten denar, je v sredo povedala Jazbec. Zato se zneski olajšav in davčnih razredov pri dohodnini v letu 2024 ne bodo uskladili.

Enako je vlada predlagala za socialne transferje, a je nato DZ po kar nekaj zapletih, zaradi katerih so sejo večkrat prekinili in medtem preverjali delovanje glasovalnih naprav, sprejel dopolnilo opozicije, da se v celoti uskladijo z inflacijo. Za so glasovali prav vsi navzoči poslanci.

Z zakonom se bo poleg tega uredilo financiranje nekaterih izdatkov zdravstvene blagajne. Leta 2024 se bo namreč iz proračuna nakazalo Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije 420 milijonov evrov, kar po besedah poslancev opozicije dokazuje, da je bilo preoblikovanje prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni prispevek nespametna poteza.

Da se bo poraba lahko zvišala, kot določata proračuna, je DZ potrdil spremembe odloka o okviru za pripravo proračunov javnih blagajn za leto 2024. Z njim se poleg zgornje meje odhodkov državnega proračuna zvišujejo tudi dovoljeni obseg izdatkov zdravstvene blagajne in občin ter celotnih javnih financ. Javnofinančni primanjkljaj naj bi znašal 3,8 odstotka BDP-ja.

DZ je proračuna že v sredo sprejel z glasovi poslancev koalicijskih poslanskih skupin ter narodnosti. Pred tem je zavrnil vsa dopolnila, ki so jih pripravili v poslanskih skupinah SDS-a in NSi-ja, potrdil je le 550.000 evrov dodatnih sredstev za Državno volilno komisijo v letu volitev v Evropski parlament. Danes je potrdil še zakon o njunem izvrševanju.

Sprejeta novela zakona o štipendiranju, ki omogoča sočasno prejemanje Zoisove in državne štipendije

Državni zbor je z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel novelo zakona o štipendiranju, ki z naslednjim šolskim letom omogoča sočasno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Državna štipendija je kot dopolnilni prejemek namenjena dijakom in študentom, ki se izobražujejo in izhajajo iz socialno šibkejših družin. Zoisova štipendija pa je namenjena dijakom in študentom kot spodbuda za doseganje izjemnih dosežkov.

Po sedanji ureditvi sočasno prejemanje obeh štipendij ni možno. Danes sprejeta sprememba pa bo omogočila, da bodo tisti, ki prihajajo iz socialno šibkejšega okolja in hkrati dosegajo tudi izjemne dosežke, ob izpolnjevanju pogojev lahko prejemali obe štipendiji.

Novela, ki so jo vložili poslanci koalicije, ob tem s šolskim oz. študijskim letom 2025/2026 štipendije Ad futura, namenjene za mednarodno mobilnost, s štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada prenaša na ministrstvi za vzgojo in izobraževanje ter za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Poleg tega pa se z njo preprečuje, da se državna štipendija s 1. januarjem 2024 ne bo za nekaj evrov znižala, kar bi se zgodilo zaradi sprejetega zakona o urejanju skupnosti študentov. Finančne posledice novele so ocenjene na sedem milijonov evrov.

Poslanci v drugem branju potrdili zakon o preoblikovanju Vzajemne

DZ je v drugem branju potrdil predlog zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, kar naj bi se zgodilo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek.

Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo in bo lahko po zagotovilih vlade še naprej izvajala svojo dejavnost. Da bi zaščitili zavarovance, ki po prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo imeli več pravnega razmerja z Vzajemno na podlagi zavarovalne pogodbe, pa je treba sprejeti predlagani zakon.

Sorodna novica Mojco Šetinc Pašek na čelu preiskovalne komisije o financiranju strank nasledila Tamara Vonta

Po predlogu bo Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrnila njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800.000 zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oz. bodo dobili delnice preoblikovane družbe. Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora DZ-ja za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, danes pa so poslanci izglasovali dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov.

Predsednik uprave Vzajemne Aleš Mikeln je pred dvema tednoma na seji odbora za finance opozoril, da je že predlog za izplačilo 70 evrov zelo težaven, 130 evrov pa da pomeni kapitalsko neustreznost zavarovalnice. Upa, da bo izvajanje zakona zadržalo ustavno sodišče.

Finančni minister Klemen Boštjančič je ta teden poslancem povedal, da je znižanje meje na 120 evrov smiselno po mnenju Agencije za zavarovalni nadzor. To bi namreč zagotavljalo zadostno višino kapitalske ustreznosti, ki bi omogočala nemoteno nadaljnje poslovanje Vzajemne, je pojasnil.

Poudaril je, da je namen zakona zaščititi premoženjske pravice vse treh deležnikov – Vzajemne, njenega ustanovitelja ZZZS-ja ter njenih članov. Na ta način se bo lahko na presečni dan pripoznalo deleže vsem obstoječim zavarovancem Vzajemne, obenem se bo določil delež ustanovitelja ter omogočilo nadaljnje poslovanje Vzajemne, je povzel.

V SDS-u so predlagali, da se statusno preoblikovanje Vzajemne ne izvede, a ta predlog ni dobil zadostne podpore. Poslanci so danes potrdili še nekaj dopolnil koalicije, o dokončni potrditvi zakona pa bodo odločali na naslednji seji.

Poslanci sprejeli novelo zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti

Poslanci DZ-ja so z 58 glasovi za in nobenim proti na seji DZ-ja sprejeli novelo zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti.

Državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič je pojasnil, da je glavni cilj novele poenostavitev postopkov, s tem pa omogočiti lažje in bolj fleksibilno naročanje, pa tudi večjo pravno varnost in večjo preglednost porabe javnih sredstev. Ob tem novela odpravlja nekatere manjše praktične pomanjkljivosti, ki so se pokazale v praksi.

Novela prinaša spremembe pri naročanju v vojski, policiji, med drugim tudi v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova). Delež javnih naročil s področja obrambe sicer predstavlja manj kot odstotek vseh javnih naročil, je pojasnil državni sekretar.

Podporo noveli zakona so v razpravi napovedali v koalicijskih poslanskih skupinah Svoboda in SD. Poslanka Jožica Derganc iz Svobode je poudarila, da novela uvaja rešitve, ki jih poznamo že v zakonu o javnem naročanju. Damjan Zrim (SD) pa je dejal, da novela predstavlja krepitev instituta javnega naročanja.

Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič v NSi-ju sicer delijo nekatere pomisleke z zakonodajno-pravno službo DZ-ja glede novele zakona, a ker gre za poenostavitev postopkov in lažje izvajanje javnih naročil, je napovedala podporo noveli.

V SDS-u pa so poudarili, da noveli ne nasprotujejo. Zakon namreč odpravlja administrativna bremena in poenostavlja določene postopke, je med drugim izpostavil poslanec Andrej Kosi.

V poslanski skupini Levica svojega stališča glede novele zakona niso predstavili.

DZ potrdil zaključni račun državnega proračuna 2022

DZ je potrdil tudi zaključni račun državnega proračuna za leto 2022, ki mu je računsko sodišče izdalo pozitivno oceno, vnovič pa je prejel mnenje s pridržkom za pravilnost izvršitve.

V letu 2022 se je v državni proračun steklo 12,3 milijarde evrov, kar je 1,6 odstotka manj od načrtovanih, odhodki pa so s 13,7 milijarde evrov znašali 94 odstotkov načrtovanih. Zadnja leta se proračuni pripravljajo v razmerah povečanih negotovosti, zato se načrtujejo višje rezerve, ki se pa potem ne porabijo nujno v celoti, je državna sekretarka na finančnem ministrstvu Saša Jazbec pojasnila nižjo porabo od načrtovane.

Proračunski primanjkljaj je tako znašal 1,3 milijarde evrov oz. 2,3 odstotka BDP-ja. Dolg državnega proračuna pa je bil na zadnji dan lanskega leta pri 37,8 milijarde evrov in je bil za dve milijardi evrov višji kot na začetku leta, je povedala državna sekretarka.

Poudarila je, da zaključni račun po ugotovitvah računskega sodišča pravilno izkazuje vse glavne prihodke in odhodke, medtem ko so revizorji glede izvrševanja proračuna tako kot že nekaj let zapored ugotovili neskladja z določenimi predpisi, denimo glede plač, plačevanja obveznosti iz proračuna, javnih naročil ter oblikovanja splošne proračunske rezerve.

Franc Props (Svoboda) je izrazil zadovoljstvo, da so bili odhodki nižji od načrtovanih. To je po njegovih besedah deloma posledica tudi rasti zaposlenosti. "Kljub vsem izzivom so naše javne finance še vedno v dobri kondiciji in s sprejetima proračunoma za leto 2024 in 2025 bodo take še naprej," je napovedal.

Rado Gladek (SDS) pa je dejal, da se je obseg BDP-ja lani realno zvišal za 5,4 odstotka, kar ni zasluga vlade Roberta Goloba, ki je mandat nastopila 1. junija lani, pač pa je odraz ukrepov in delovanja prejšnje vlade pod vodstvom SDS-a. Zdajšnji vladi je očital, da je napovedovala znižanje primanjkljaja državnega proračuna, vendar ga za prihodnje leto načrtuje v višini 3,3 odstotka BDP-ja. Vseeno v SDS-u zaključnemu računu niso nasprotovali.

Prav tako mu niso nasprotovali v NSi-ju, katere poslanec Jernej Vrtovec je dejal, da je bilo proračunsko načrtovanje pod prejšnjo vlado zelo modro, do zamenjave vlade sredi leta 2022 pa tudi poraba. "Transparentna, pametna, modra – to odražajo tudi poročila računskega sodišča," je dejal.

DZ potrdil novelo zakona o DDV-ju

DZ je potrdil novelo zakona o davku na dodano vrednost (DDV), ki bo davčnim organom dala nove mehanizme in orodja za nadzor in odkrivanje čezmejnih dobav blaga, od katerih davek ni ustrezno plačan.

Predlog novele zakona o DDV-ju je pripravila vlada z namenom prenosa evropske direktive, ki uvaja nekatere zahteve za ponudnike plačilnih storitev. Kot je zapisano v njej, bodo lahko davčni organi izkoristili podatke o čezmejnih plačilih, s katerimi že razpolagajo ponudniki plačilnih storitev, ter tako pridobili orodja za nadzor in boj proti davčnim goljufijam.

V skladu z novelo zakona bodo banke in drugi ponudniki plačilnih storitev morali voditi evidence o tistih prejemnikih čezmejnih plačil, ki prejmejo več kot 25 plačil na četrtletje. Te podatke bodo morali posredovati Finančni upravi RS (Furs), ta pa naprej v informacijski sistem o plačilih pri Evropski komisiji. Tako zbrani podatki se bodo nato uporabljali za analize na ravni celotnega EU-ja s ciljem odkrivanja goljufivih subjektov in utaj DDV-ja pri čezmejnem spletnem trgovanju, je povedala državna sekretarka s finančnega ministrstva Saša Jazbec.

Nova pravila se bodo uporabljala od 1. januarja 2024, je povedala in dodala, da bodo spremembe pozitivno vplivale na prihodke države in na gospodarstvo. "Za davčne zavezance se bodo zaradi lažjega in hitrejšega odkrivanja goljufij pri spletnem trgovanju izboljšali konkurenčni pogoji na trgu, povečala se bo učinkovitost nadzornih dejavnosti Fursa, zaradi zmanjšanja obsega goljufij pa se bodo povečali prihodki države iz naslova DDV-ja," je dejala.

Z novelo zakona se poleg tega do konca leta 2026 podaljšuje obdobje, ko je z namenom boja proti utajam DDV-ja določena uporaba mehanizma obrnjene davčne obveznosti za plačilo DDV-ja pri trgovanju s pravicami do emisij toplogrednih plinov.

Novelo zakona so podprli v vseh poslanskih skupinah oz. ji niso nasprotovali.

O vladnem predlogu pokojninske novele največ pomislekov v SDS-u

DZ bo o predlogu novele zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki izboljšuje položaj invalidsko upokojenih in vdov oz. vdovcev, dokončno glasoval na prihodnji seji. Po današnji drugi obravnavi pa so v okviru glasovanj sprejeli več koalicijskih dopolnil.

S predlagano novelo se vpeljuje institut zagotovljene vdovske pokojnine. Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija je danes pojasnil, da je ta namenjena vdovam in vdovcem, ki imajo poleg pravice do vdovske pokojnine tudi pravico do svoje predčasne starostne ali invalidske pokojnine. Po vladnem predlogu bi bila zagotovljena vdovska pokojnina enaka znesku zagotovljene pokojnine, ki trenutno znaša 700 evrov.

Z dopolnilom koalicijskih poslanskih skupin se osnovni zakon spreminja tako, da bi se vdovam oz. vdovcem, ki izpolnjujejo pogoje, zagotavljala pokojnina v višini seštevka lastne starostne, predčasne ali invalidske pokojnine ter osnove za odmero vdovske pokojnine, a največ do višine zagotovljene pokojnine. S tem bi po besedah Feketije preprečili situacije, ko bo vdova ali vdovec prejemal višji znesek, kot sta ga imela prej oba partnerja skupaj.

Druga sprememba, ki jo prinaša novela, je pri izračunu pokojninske osnove za delovne invalide, ki ostanejo vključeni v zavarovanje za krajši delovni čas, ker iz zdravstvenih razlogov niso sposobni opravljati dela s polnim delovnim časom in za ta čas prejemajo nadomestilo iz invalidskega zavarovanja. Kot je pojasnil Feketija, se po sedanji ureditvi zavarovancem pri upokojitvi v pokojninsko osnovo upoštevajo plača oz. zavarovalne osnove za krajši delovni čas in nadomestilo, ki je že bilo odmerjeno od pokojninske osnove, zato so bili takšni zavarovanci doslej na slabšem.

Po predlogu se bodo pokojnine namesto od dejanskega prejemka, torej plače za polovični delovni čas in nadomestila, odmerjale od plače, ki bi jo prejemali, če bi delali za polni delovni čas, kar posledično pomeni višjo osnovo za odmero pokojnine, je navedel Feketija.

Z novelo se po njegovih besedah vzpostavlja tudi pravno podlago za "minimalno potrebno sistemsko proračunsko financiranje" vzdrževanja in posodabljanja mikrosimulacijskih modelov, ki jih pripravlja Inštitut za ekonomska raziskovanja. Vzpostavlja se prilagoditev zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja zaradi sprememb predpisov na področju obračuna davčnih odtegljajev od plače in nadomestil plače in s tem ureditev prijav, ki jih Furs posreduje Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (Zpiz).

Predlog tudi omogoča pravne podlage za zagotavljanje pridobivanja določenih podatkov od posamičnih organov, ki jih Zpiz potrebuje za nemoteno izvajanje obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Prav tako prinaša pravne podlage za uskladitev določb zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju z novimi mednarodnimi računovodskimi standardi in dodaten pogoj glede doseganja rezervacij za nedoseganje zajamčenega donosa na področju prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Ta bo poskrbel, da bodo pogoji delovanja ponudnikov prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja bolj enakovredni, doslej je namreč prihajalo do neenakih obremenitev specializiranih ponudnikov tovrstnega zavarovanja in tistih, ki so del večjih finančnih sistemov oziroma ustanov, je navedel Feketija.

DZ je sicer danes glasoval tudi o predlogu dopolnila poslanske skupine SDS za črtanje določbe o financiranju dela Inštituta za ekonomska raziskovanja, a ga ni sprejel.

V NSi-ju so po besedah Aleksandra Reberška sicer naklonjeni zvišanju najnižjih vdovskih pokojnin in predlagano rešitev podpirajo. Ne strinjajo pa se z dopolnilom glede uveljavljanja vdovskih pokojnin, ki so ga vložile koalicijske stranke in ki predvideva, da bo lahko sedanji prejemnik vdovske pokojnine vložil zahtevo za uveljavitev pravice do zagotovljene pokojnine samo do konca leta 2024, je pojasnil poslanec NSi-ja.

V SDS-u opozarjajo, da so ob tem spregledali številne druge revne upokojence. V koaliciji in na pristojnem ministrstvu pa poudarjajo, da sredstva namenjajo najranljivejšim, načrtovana je tudi celovita prenova zakona. Do predlagane novele pa so kritični v SDS-u. Karmen Furman je poudarila, da so z zakonskim predlogom pozabili "na več sto tisoč drugih upokojencev, ki trenutno prav tako prejemajo pokojnino krepko pod pragom revščine". Za SDS je sporno tudi določilo o financiranju dela Inštituta za ekonomska raziskovanja. Kot je dejala Furman, tega člena tudi po mnenju parlamentarne zakonodajno-pravne službe v predlogu ne bi smelo biti, zato z dopolnilom predlagajo njegovo črtanje.