Hkrati se bo ukinil davek na luksuzne avtomobile in uvedle nekatere administrativne poenostavitve. Spremembe bodo veljale od 1. januarja 2021.

V skladu z novim zakonom o davku na motorna vozila bo stopnja obdavčitve vozil odvisna od izpustov ogljikovega dioksida, emisijskega standarda euro ter vrste goriva, ki se uporablja za pogon motornega vozila. Le pri nekaterih vrstah vozil se bo še vedno upoštevala tudi moč motorja.

S tem se bo preprečilo zvišanje tega davka zaradi novega načina merjenja izpustov ogljikovega dioksida. Konec leta 2020 se namreč izteče prehodno obdobje, v katerem veljata dva različna preizkusna postopka za merjenje izpusta ogljikovega dioksida in porabe goriva. Če sprememb ne bi bilo, bi lahko to z vidika obdavčitve vozil pomenilo neenako obravnavo.

Potrditev novele o kazenskem postopku

DZ je tudi s 43 glasovi za in 36 proti sprejel novelo zakona o kazenskem postopku. Novela med drugim vsakomur daje pravico dostopa do podatkov iz tožilskih in sodnih spisov v kazenskih zadevah na podlagi zakona o informacijah javnega značaja, če za to ni zadržkov. Določa tudi, da mora tožilec odločitev o kazenski ovadbi sprejeti najpozneje v 90 dneh.

Po besedah ministrice za pravosodje Lilijane Kozlovič novela zagotavlja pravno podlago za delovanje evropskega javnega tožilca v Sloveniji, ko gre za pregon kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU-ja.

Tožilcem omogoča združevanje zadev v predkazenskem postopku, kar naj bi povečalo ekonomičnost odločanja tudi pozneje v sodni fazi postopka, podaljšuje tudi časovno obdobje, po katerem je treba na sodišču glavno obravnavo začeti znova, in sicer s treh na šest mesecev.

Novela uvaja dolžnost pritožbenega sodišča, da opravi glavno obravnavo, določa tudi možnost videokonferenčnega opravljanja narokov.

Na predlog SDS-a in NSi-ja je bilo že na odboru za pravosodje sprejeto dopolnilo, po katerem lahko v skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih kazenskih zadevah. Slednje je v svojem mnenju pozdravila tudi informacijska pooblaščenka

Primož Gorkič izvoljen za vrhovnega sodnika

DZ je v drugem poskusu profesorja na ljubljanski pravni fakulteti Primoža Gorkiča izvolil na funkcijo vrhovnega sodnika. Tokrat je za njegovo izvolitev glasovalo 45, proti pa 34 poslancev.

DZ je o Gorkičevi kandidaturi odločal že julija, a ga tedaj niso podprli. Za njegovo izvolitev je namreč glasovalo 36 poslancev, proti pa jih je bilo 38. Tedaj so ga podprli poslanci strank LMŠ, SD, SAB, SMC in poslanca narodnih skupnosti.

Gorkiča je za funkcijo vrhovnega sodnika predlagal Sodni svet, ki se je po prvotni zavrnitvi kandidata odločil, da ga predlaga znova. Njegovo imenovanje so sicer tokrat želeli preprečiti poslanci SDS-a.

DZ je sprejel tudi sklep, s katerim je ugotovil, da je članu programskega sveta Radiotelevizije Slovenija Igorju Prodniku prenehal mandat. Prodnik je namreč sam podal odstopno izjavo.

Prepoved lomljenja skrilavcev tudi v tretje ustavljena

Poslanci tudi v tretje niso podprli predloga novele zakona o rudarstvu, ki bi prepovedal tehnologijo pridobivanja plina z lomljenjem skrilavcev (t. i. fracking) v Sloveniji. Proti predlogu, ki so ga v zakonodajni postopek vložili v Levici skupaj s strankami LMŠ, SD in SAB, je glasovalo 41 poslancev, prav toliko jih je bilo za.

Fracking je "umazana tehnologija, ki se v tujini izkazuje za uničujočo za okolje in zdravje lokalnega prebivalstva", je v imenu predlagateljev v torkovi razpravi poudarila Nataša Sukič iz Levice, ki je priznala, da so skorajda popolnoma enak zakon obravnavali že dvakrat.

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je poudarjal, da besedilo predloga zakona ni primerno formulirano in tudi ne upošteva finančnih posledic posega v pridobljene pravice, je nadaljeval Mihelič. "Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo novelo zakona o rudarstvu in jo pošilja te dni v javno obravnavo," je pojasnil.

Video: Posnetek nadaljevanja 53. izredne seje