Vlada je dvig zgornje meje izdatkov državnega proračuna predlagala z utemeljitvijo, da bo ta omogočil nadaljnje nemoteno financiranje ukrepov za spopadanje z epidemijo covida-19. S spremembami odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2020 do 2022 bo ta za letos določena pri 14,99 milijarde evrov. Zdaj je postavljena pri 14,32 milijarde evrov.

V torkovi razpravi so bili poslanci koalicije in večjega dela opozicije na različnih bregovih. Medtem ko so koalicijski ugotavljali, da so bili ukrepi za spopadanje z epidemijo do zdaj zelo uspešni, zaradi nepredvidljive situacije pa da jih je treba nadaljevati, je bilo iz vrst opozicije slišati očitke, da je vlada izgubila nadzor nad javnimi financami. Več opozicijskih poslancev je tudi poudarilo, da bi morala vlada pripraviti rebalans proračuna.

V glasovanju so spremembo odloka potrdili s 45 glasovi za in 42 glasovi proti.

Sorodna novica DZ prepovedal plastične proizvode za enkratno uporabo

Koaliciji tudi v petem poskusu ni uspelo z deklaracijo o totalitarizmu

Koalicijskim strankam skupaj s SNS-om tudi v petem poskusu ni uspelo doseči potrebne večine za sprejem deklaracije o podpori že leta 2009 sprejeti resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu. Deklaracijo je podprlo 42 poslancev, 45 pa jih je glasovalo proti, poleg četverice iz leve opozicije tudi DeSUS.

Pri predstavitvi stališč poslanskih skupin je poslanka SDS-a Eva Irgl poudarila, da resolucija gradi na skupnih evropskih vrednotah in skupnem boju proti avtoritarnim in totalitarnim režimom. V NSi-ju so poudarili, da sta se o resoluciji pred dobrim desetletjem poenotili tako evropska desnica kot levica, za njo so glasovali tudi vsi takratni slovenski evropski poslanci. Poslanka SMC-ja Monika Gregorčič pa je dejala, da imajo s tem priložnost jasno obsoditi vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic. V imenu manjšinskih poslancev je podporo deklaraciji napovedal Felice Žiža.

Najostreje so sprejemu nasprotovali v Levici, poslanec Primož Sitar je dejal, da gre za enega od številnih dokumentov, s katerim želijo nazadnjaške in konservativne sile, ki obvladujejo evropske institucije, vsiliti točno določen model za razlago evropske in svetovne zgodovine. Deklaracije niso podprli niti v LMŠ-ju in SD-ju.

Poslanci SNS-a, SAB-a in DeSUS-a niso pojasnili stališča. Prvi so kot predlagatelji dokument podprli, pri čemer Zmaga Jelinčiča Plemenitega ni bilo na seji, drugi so glasovali proti, od poslancev poslanske skupine DeSUS-a pa je le Robert Polnar v svojem imenu pred glasovanjem napovedal, da bo glasoval proti.

Sorodna novica Referenduma za ustanovitev Občine Golnik ne bo, pobudniki razmišljajo o pritožbi

Peti poskus za prepoved frackinga nadaljuje pot v DZ

Poslanci so s 46 glasovi za in 41 proti sklenili, da je predlog za prepoved hidravličnega lomljenja v Sloveniji, ki so ga vložile poslanske skupine Levica, LMŠ in SD, primeren za nadaljnjo obravnavo. Gre za peti poskus, s katerim želijo preprečiti načrte britanske družbe Ascent Resources za vrtanje v Petišovcih.

Vlada, ki je pred časom napovedala svoj predlog sprememb, predlogu opozicijskih strank nasprotuje. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič je povzel, da bi se v primeru sprejema predlaganih sprememb poseglo v upravičena pričakovanja koncesionarjev, ki temeljijo na njihovih pravnomočnih odločbah. "Sistemski zakon je v vladnem postopku in upam, da bo čim prej v DZ-ju. Naslovil bo bolj ali manj vse danes izpostavljene stvari in verjamem, da bomo dobili prave rešitve," je napovedal.

Predlog novele zakona o preživninskem skladu v nadaljnjo obravnavo

S 85 glasovi za in nobenim proti so poslanci sprejeli tudi sklep, da je predlog novele zakona o javnem štipendijskem, razvojnem, invalidskem in preživninskem skladu, ki so ga vložili v Levici in LMŠ-ju, primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog po navedbah predlagateljev lajša pot do pridobitve nadomestila preživnine, tako da se nadomestilo preživnine že na začetku dokazovanja prenese z upravičenca na sklad. Otroci, ki preživnine ne prejemajo, bi tako po pojasnilu poslanca Levice Mihe Kordiša prišli do nadomestila brez sodnih procesov, ki so praviloma neprijetni in dolgotrajni. Poleg tega se neizplačana preživnina ne bi več upoštevala med dohodke, ki vplivajo na določanje zneska za upravičenost do denarne socialne pomoči in preostalih pravic iz javnih sredstev.

Andreja Zabret iz LMŠ-ja, ki je med sopredlagatelji zakona, je spomnila na konvencijo o otrokovih pravicah, ki pravi, da morajo biti pri vseh dejavnostih v povezavi z otroki – bodisi da jih vodijo državne bodisi zasebne ustanove za socialno varstvo, sodišča, upravni organi ali zakonodajna telesa – otrokove koristi glavno vodilo. Predlog podpirajo tudi v poslanskih skupinah SAB-a, NeP-a in SNS-a. V SAB-u po navedbah Andreja Rajha menijo, da je ta na videz majhna sprememba eden izmed pomembnih korakov k cilju pravične obravnave najranljivejših skupin. Jurij Lep je v imenu poslanske skupine nepovezanih poslancev poudaril, da so spremembe na tem področju nujne, saj gre za občutljivo problematiko, ki je ni mogoče presojati zgolj skozi obstoječa zakonska določila, temveč predvsem z vidika izvajanja v praksi. Dušan Šiško (SNS) je opozoril na statistične podatke, po katerih je v Sloveniji malo več kot 50.000 enostarševskih družin in več kot 70.000 določenih preživnin. "Torej, vsaj 70.000 razlogov za spore in tehtnih razlogov, da se to področje na vseh ravneh začne urejati," je poudaril.

V koaliciji so branili veljavni zakon. Lidija Ivanuša (SDS) je ocenila, da postopek pridobitve nadomestila preživnine ni preveč zapleten. Predlagana ureditev po njenem mnenju širi polje potencialnih manipulacij. Aleksander Reberšek (NSi) je dejal, da v stranki temu predlogu sprememb niso naklonjeni, saj zagovarjajo, da naj se država ne vmešava v družinsko življenje, ampak naj se po načelu subsidiarnosti zadeve uredijo najprej znotraj družin. Vodja poslancev NSi-ja Jožef Horvat pa je ob glasovanju povedal, da so se ob ponovni preučitvi zakona in ne glede na to, da je minister za delo Janez Cigler Kralj to rešitev pripravil v sistemski zakonodaji, v NSi-ju odločili, da bodo danes v prvi obravnavi zakon podprli.

Potrdili novelo zakona o trošarinah

DZ je z 49 glasovi za in nobenim proti potrdil vladni predlog novele zakona o trošarinah. Poglavitne rešitve temeljijo na uskladitvi zakona s predpisi EU-ja, ki določajo splošni režim za trošarino, in z evropsko direktivo, ki spreminja direktivo o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače. Na področju trošarinskega režima se uvaja elektronsko spremljanje gibanja trošarinskih izdelkov, sproščenih v porabo za dobavo za komercialni namen od 13. februarja 2023, ter povezovanje podatkov trošarinskih in carinskih postopkov. Predlagana novela zakona ne bo imela neposrednih posledic na državni proračun, je zatrdila državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek. Dodala je, da pa predlagane rešitve posredno pozitivno vplivajo na višino pobrane trošarine.