Predlog obsega niz ukrepov, namenjenih polnoletnim, ki so trajno odvisni od pomoči drugega in potrebujejo pomoč pri osnovnih in podpornih vsakodnevnih opravilih. Izbiral bo lahko med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarnim prejemkom.
Po sprejetih koalicijskih dopolnilih bo zakon jasno določil, da plačilo nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v javni mreži ni pravica iz dolgotrajne oskrbe.

Zaradi zagotovitve primerljive dostopnosti do nastanitve in prehrane pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe v instituciji ceno standardne nastanitve in prehrane določi minister, pristojen za zdravje, v soglasju z ministrom, pristojnim za socialno varstvo. Jasneje so tudi zapisali, da oseba ne more uveljavljati pravic iz dolgotrajne oskrbe kumulativno.

Nadalje so natančneje določili, kdaj oskrbovalec družinskega člana preneha opravljati naloge. Kot nov razlog za prenehanje so dodali neprimerno oskrbo.

V skladu z izglasovanimi dopolnili bo v zakonu nedvoumno zapisano, da lahko osebe, ki so po trenutnih predpisih s področja socialnega varstva umeščene v prvo kategorijo oskrbe, ne glede na izvedeno preoblikovanje iz socialnovarstvenih zavodov v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji dalje bivajo v tej instituciji. Po zakonu se bo določil tudi vpis v register za izvajalce, ki se preoblikujejo v izvajalce dolgotrajne oskrbe v instituciji.

Jasno bo tudi določeno, da bodo oceno upravičenosti oseb, ki trenutno bivajo v posebnih zavodih za odrasle, varstveno delovnih centrih in zavodih za usposabljanje, do dolgotrajne oskrbe pristojne službe podale po uradni dolžnosti.

Zakonski predlog po besedah državne sekretarke na ministrstvu za zdravje Alenke Forte ne naslavlja približno 23.000 ljudi, ki so trenutno v domovih za starejše in je zanje poskrbljeno. Pač pa želijo priti naproti tistim, ki imajo enake potrebe kot stanovalci v domovih, a ostajajo doma bodisi zaradi dolgih čakalnih dob v domovih bodisi zato, ker ni sistema, ki bi ovrednotil njihove potrebe.

Številne pripombe dela opozicije

Predlog s sindikati in ljudmi, ki jih zadeva, ni bil usklajen, je med razpravo dejal Primož Siter (Levica). Ne odgovarja na vprašanji, koliko bo novih postelj v domovih za starejše in koliko bo novih zaposlitev v domovih. Spomnil je, da se številni deležniki ne strinjajo s predlogom, tako denimo zveza društev upokojencev.

Niso vsi proti, je oporekala Alenka Jeraj (SDS). V enoti Krško Centra za socialno delo Posavje, kjer je potekal eden od pilotnih projektov dolgotrajne oskrbe, so denimo pozvali k čimprejšnjemu sprejetju zakona, je spomnila. Smisel predloga je po njenih besedah sicer pomagati ljudem tam, kjer živijo, ne pa graditi novih domov.

Osnovna pripomba SAB-a je, da predlog ne določa vira financiranja, je povedala Alenka Bratušek. Sprejetje zakona o obveznem zavarovanju, ki bo uredil financiranje po letu 2025, je predvideno v obdobju do leta 2025, njegova uveljavitev pa šele do sredine leta 2025. A pri tem ni določeno, kdo bo z novo prispevno stopnjo obremenjen, je poudarila.

Mojca Žnidarič (SMC) je glede prispevne stopnje povedala, da se bo v obdobju do sprejetja zakona o zavarovanju lahko razčistilo, kakšna bi bila prava rešitev. Sicer pa predlog po njenih besedah prinaša veliko dobrega. Tako se bo denimo plačilo tistemu, ki oskrbuje družinskega člana, takoj zvišalo na 1,2-kratnik minimalne plače.

Dejan Židan (SD) je menil, da je projekcija stroškov napačna. Po predlogu bo leta 2025 namreč treba za izvajanje zakona zagotoviti približno 744 milijonov evrov, a v resnici bo potrebnih sredstev dvakrat več, meni. Predlog, ki do uveljavitve zakona o zavarovanju predvideva prenos določenih sredstev tudi iz zdravstvene blagajne, pa je napad na to blagajno, saj ta nima nobenih rezerv več, je posvaril.

Tudi Jurija Lepa iz poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) moti, da je v predlogu veliko neznank. Med njimi je omenil vir financiranja. Ne nasprotuje temu, da bo do uveljavitve zakona o zavarovanju razliko, ki bo nastala, kril državni proračun, a potem bo premalo proračunskih sredstev za druge stvari, je opomnil.

Datumi za izvajanje pravic se premikajo v prihodnost, zaradi česar Jani Möderndorfer (LMŠ) dvomi, da vlada res želi ljudem čim prej omogočiti koriščenje pravic. Predlog po njegovem mnenju ne prinaša nič novega, saj bi bilo treba za novosti zagotoviti sredstva, česar pa se vlada boji.

Branko Simonovič (DeSUS) medtem meni, da ima predlog veliko prednosti. Pri tem je spomnil tudi na dopolnili DeSUS-a, ki ju je odbor DZ-ja za zdravstvo na sobotni seji potrdil. Po enem od njiju bi bila prostovoljcem omogočena vključitev v sistem dolgotrajne oskrbe.

Za začetek številni zapleti

Izredna seja se je začela s številnimi postopkovnimi zapleti, podobno kot se je to dogajalo že na odboru za zdravstvo. Poslanec stranke LMŠ Jani Möderndorfer je v izjavi pred začetkom izredne seje opozoril, da bo zakon o dolgotrajni oskrbi v polnosti začel veljati šele leta 2025, neka druga vlada pa bo morala povedati, kdo bo financiral storitve dolgotrajne oskrbe. Po njegovih besedah trenutna vlada zaradi prihajajočih volitev ne želi povedati, da bodo morali dolgotrajno oskrbo plačati vsi prebivalci.

Ob tem je poslanka SD-ja Bojana Muršič poudarila, da morajo ljudje vedeti, kaj točno bodo dobili z zakonom. Po njenih besedah je zakon neustaven, nasprotujejo pa mu vsi relevantni deležniki. Tudi mnenje, ki ga je na 41 straneh podala zakonodajno-pravna služba DZ-ja, po mnenju Muršičeve jasno kaže, da je predlog nejasen in nekonsistenten.

V Levici medtem poudarjajo, da zakon o dolgotrajni oskrbi nujno potrebujemo tudi zaradi demografskih trendov, a da mora biti dolgotrajna oskrba univerzalno dostopna, financirati se mora iz javnih sredstev, zakon pa mora poskrbeti tudi za vse izvajalce storitev dolgotrajne oskrbe, je pojasnil poslanec Levice Primož Siter. Kot je še poudaril, trenutni predlog ne odgovarja na nobenega izmed izzivov dolgotrajne oskrbe. "Ne sporoča, kako se bo dolgotrajna oskrba financirala, izvajanje prepušča trgu, kar pomeni nižanje standardov in slabša položaj upravičencev dolgotrajne oskrbe," je bil kritičen Siter.

Vodja poslanske skupine SAB-a Maša Kociper je spomnila, da na zakon o dolgotrajni oskrbi Slovenija čaka že približno 20 let. Predlog, ki je trenutno pred poslanci, pa je po njenih besedah "okvir brez slike", saj v njem ni jasno določenih definicij, elementov, storitev, kdo bo kaj dobil in kakšni so roki. Kritični do predloga zakona so tudi v poslanski skupini nepovezanih poslancev. Poslanec NeP-a Jurij Lep je pred začetkom izredne seje izrazil tudi razočaranje nad tem, da predlog zakona podpirajo poslanci poslanske skupine DeSUS-a, saj da mu upokojenci nasprotujejo.

Predsednik vlade Janez Janša se je na izjave dela opozicije odzval na Twitterju. Po njegovi oceni gre za "neverjetno škodljivo početje kulovcev" in dodal, je njihov cilj še naprej zavirati ureditev dolgotrajne oskrbe starejših.

Glavne kritike letijo na nedorečen vir financiranja

Ob staranju prebivalstva in zaostrenih zdravstvenih razmerah je po dveh desetletjih nedvomno čas za zakon o dolgotrajni oskrbi. Predlog zakona, ki ga je v DZ vložilo ministrstvo za zdravje, je bil že precej dopolnjen na odboru za zdravstvo, vendar le z dopolnili koalicije in ob obstrukciji članov iz strank Levica, SD, SAB in LMŠ, ki menijo, da je bil kršen poslovnik in bi zato morala biti dopolnila razveljavljena. Burno razpravo in odločanje o številnih dopolnil je pričakovati tudi v parlamentu.

Glavne kritike dela opozicije letijo na pomanjkanje vira financiranja. Pripravljeni predlog namreč določa, da bo financiranje do leta 2025 zagotovljeno z že obstoječimi sredstvi v ta namen, ki bodo prenesena iz pokojninske in zdravstvene blagajne, preostanek pa bo kril državni proračun. Do leta 2025 je medtem predvideno sprejetje posebnega zakona o obveznem zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki bo uredil financiranje po letu 2025.

Organizacije: Nerazumljiv in nedorečen zakon, ki ne prinaša dostopnejših storitev

Pred sejo DZ-ja je Biserka Marolt Meden v imenu društva Srebrna nit, Skupnosti socialnih zavodov, Sindikata upokojencev, Zveze društev upokojencev, Socialne zbornice, Združenja Spominčica, Združenja za državljanski nadzor zdravstvenega varstva in organizacije Amnesty International Slovenije prebrala skupno izjavo.

Po opozorilu naštetih organizacij bo DZ sprejemal oziroma razpravljal o predlogu, ki ni vseboval vsebinskih pripomb, ki so bile pripravljene v stroki, civilni družbi in pri izvajalcih. "Zakon v predlagani obliki ni dober, ne vsebuje vseh pomembnih elementov sistemskega zakona, predvsem dolgoročnih sistemskih virov socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo po načelih solidarnosti in vseh nujnih vsebin, ki bodo zdaj urejene v podzakonskih aktih," je opozorila predsednica društva Srebrna nit in dodala, da so bila dopolnila, ki so jih pripravile naštete organizacije, prezrta.

Sorodna novica So sklepi odbora glede dolgotrajne oskrbe neveljavni? Zorčič: Ne morem jih razveljaviti.

Predlog zakona je po njihovem mnenju "nerazumljiv, nedorečen in uporabnikom ne prinaša boljših in dostopnejših storitev". Poleg tega izvajalci menijo, da ga v praksi ne bo mogoče izvajati. "Zakon ne daje zagotovila, da bomo krepili javno državo in javni sistem. Ne smemo dopustiti, da bodo zasebniki služili na račun starejših. Torej odločni ne privatizaciji sociale in zdravstva in črnemu trgu," je poudarila Biserka Marolt Meden.

"Ne verjamemo več v obljube koalicije, da želi resnično urediti področje dolgotrajne oskrbe na način, ki bo zagotovil dostojno preživetje vseh, ki storitve dolgotrajne oskrbe potrebujejo," je opozorila. "Našega zaupanja ni več, saj ob vseh lepih besedah niste mogli zagotoviti niti 16 milijonov za plačilo višanja plač zaposlenim v DSO-jih," je dejala in izrazila mnenje, da bi bilo od poslancev neodgovorno, da sprejmejo tak zakon. "Delate sam kljukico na seznamu koalicijskih obljub," je ob tem očitala koaliciji.

DZ soglasno sprejel dopolnitev zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva

DZ je s 86 glasovi za in nobenim proti sprejel dopolnitev zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Zakon uvaja denarno nadomestilo za samozaposlene, družbenike gospodarskih družb in kmete v primeru okužbe s koronavirusom ali zaradi obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene.

Višina pomoči bo znašala 250 evrov za vsako odrejeno karanteno oziroma ne več kot 750 evrov v enem mesecu. Novela bo veljala tudi za nazaj, in sicer v obdobju od 1. julija dalje.
Predlagateljice LMŠ, SD, Levica, SAB in NeP so želele nadomestilo dohodka omenjenim skupinam zagotoviti tudi v primeru nezmožnosti opravljanja dela zaradi zaprtja mej ali zaustavitve javnega prevoza, a tak amandma ni bil sprejet.

Andreja Zabret (LMŠ) je ob tem povedala, da je bil ključni cilj novele odpraviti trenutni neenak položaj na področju pomoči določenim skupinam delavcev, ki dela ne morejo opravljati zaradi odrejene karantene.

"Zaradi vladne napake namreč samozaposleni, družbeniki in kmetje od 1. julija dalje za čas, ko so napoteni v karanteno, je v karanteno napoten njihov otrok ali dela ne more opravljati zaradi višje sile, niso upravičeni do delnega povračila za izpad prihodka," je opozorila Zabretova in poudarila, da so omenjene skupine postavljene v neenakopraven položaj v primerjavi z redno zaposlenimi delavci, ki v omenjenih primerih prejemajo nadomestilo plače.

Pojasnila je, da so predlagatelji novele zakona sprva želeli veljavnost zakona podaljšati do sredine prihodnjega leta, a so zaradi napovedanega nasprotovanja koalicije "stopili korak nazaj in podprli veljavnost do konca letošnjega leta". Po sprejetih amandmajih koalicijskih strank bo vlada sicer ukrep nadomestila lahko podaljšala za največ šest mesecev.

Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Franc Vindišar je pojasnil, da vlada predlogu ni namenila svoje podpore, ker ukrep ni izvedljiv z vidika državne pomoči in je pomanjkljiv v delu, ki se nanaša na zagotavljanje proračunskih sredstev, pa tudi, ker je ukrep, ki ureja to področje uvrščen v predlog novega protikoronskega zakona.

Vlada je nato dala soglasje predlogu amandmajev, po katerem povračilo izpada dohodkov ne bi bilo predvideno v primeru ustavitve javnega prometa in zaprtja mej, dopolnitev zakona pa bi veljala do konca letošnjega in ne sredine prihodnjega leta, je povedal Vindišar. To so poslanci na glasovanju tudi potrdili.

Poslanci so že v predstavitvah stališč poslanskih skupin napovedali podporo zakonu. Poudarjali so pomen pomoči skupinam, ki so v primeru odrejene karantene zaradi okužbe s koronavirusom trenutno prezrte.