Večina poslanskih skupin je sicer že napovedala vložitev dopolnil k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi. Minister za zdravje Janez Poklukar je na seji DZ-ja poudaril, da gre za izredno pomemben zakon za vsakogar od nas. Nujno se mu zdi, da na tem področju kot država naredimo korak naprej, zato je poslance pozval, naj odmislijo volitve in strankarsko politiko, pri obravnavi zakona pa razmišljajo predvsem o ljudeh.

Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je izrazila zadovoljstvo, da je predlog zakona o dolgotrajni oskrbi "naredil prvi korak". "Bistvo tega zakona je, da dograjujemo sistem, ki ga danes poznamo, da približamo storitve posamezniku v domače okolje in zagotovimo, da je ta oskrba kakovostna, varna in primerljiva," je povzela v razpravi. Pozdravila je tudi konstruktivne predloge in pomisleke poslancev, saj da s tem čutijo, kako zelo slovenska družba potrebuje ta zakon.

Poudarila je, da mora biti financiranje storitev dolgotrajne oskrbe najširša skupna odločitev celotne družbe, ki je odgovorna do starajoče se populacije. Na očitke o nerealnem pričakovanju, da bi dodatne vire za financiranje dobili iz sredstev demografskega sklada, ko pa se je zakon o zadnjem zataknil v parlamentarnem postopku, je Forte odgovorila, da so bili v času vlaganja zakona v DZ resnično prepričani, da bo demografski sklad zaživel.

Jeraj: Novi zakon prinaša poenotenje

"V Sloveniji je delna ureditev na področju dolgotrajne oskrbe nepregledna, urejena je v več različnih zakonih in različnih predpisih, obstajajo različne vstopne točke in različni postopki ocenjevanja potreb. Z novim zakonom se bo to poenotilo," je dejala poslanka SDS-a Alenka Jeraj. Bila je tudi kritična, da država, čeprav so bile zadnjih deset let na oblasti socialne in leve vlade, še nima sistemsko urejene dolgotrajne oskrbe.

Poslanec SDS-a Jure Ferjan je kot eno od pomembnejših rešitev iz predloga poudaril možnost pomoči pri oskrbi na domu. "Veliko je starostnikov, ki si želijo čim dlje časa ostati doma, ampak to zaradi različnih dejavnikov in različnih razlogov ne morejo. Z dobro institucionalno formalno oskrbo pa je to mogoče in ta zakon to prinaša," je dejal. Poslanka SDS-a Eva Irgl pa je pozdravila ureditev statusa družinskih pomočnikov.

Dimic: Slovenija zamuja

Tudi poslanka NSi-ja Iva Dimic je opozorila, da Slovenija zamuja z uvedbo sodobnega sistema dolgotrajne oskrbe, zato je nujna vzpostavitev zavarovanja in učinkovite mreže ustanov za dolgotrajno oskrbo. "V ta namen je treba zagotoviti javna sredstva in jih dopolniti z zasebnimi," je dejala.

Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je ugotavljal, da predlog zakona sicer ni idealen, a da zakonodajni postopek še vedno dopušča možnost za dopolnitve in izboljšave. "Če bomo danes čakali na kateri koli zakon, za katerega nas bo vseh 90 reklo, da je idealen, bomo čakali dve tisočletji," je opozoril. Po njegovih besedah mora biti dolgotrajna oskrba splošna pravica, ne glede na osebne socialne okoliščine, in dostopna vsem, ki jo potrebujejo.

Žnidarič: Pomanjkljivosti bodo odpravile dopolnitve

Da je zakonski predlog primeren za nadaljnjo obravnavno, ocenjujejo tudi v SMC-ju. Ob tem po besedah poslanke Mojce Žnidarič verjamejo, da lahko vsebino še dopolnijo in tako odpravijo morebitne pomanjkljivosti. Po njenih besedah zakon prinaša številne dobre rešitve, med drugim razvrščenost storitev v različne kategorije, ki omogočajo, da posameznik čim dlje ostane v domačem okolju.

Na kritike o pomanjkanju vira financiranja je med drugim odgovorila poslanka Žnidarič. Kot je poudarila, bo sredstva, dokler ne bo sprejet posebni zakon o načinu financiranja, zagotavljal državni proračun. Da tako ne piše v zakonodajnem predlogu, pa je ugovarjal poslanec LMŠ-ja Jani Möderndorfer. "Zakon govori, da se mora vse vzpostaviti do leta 2025. Leta 2025 pa jaz ne vem, kaj bo," je dejal.

Po mnenju Mojce Žnidarič je sicer treba narediti korak za korakom, da pa se vsi zavedajo, da bo v prihodnje potreben neki prispevek. "Treba ga bo najti, da bodo lahko potem zaživele vse storitve, ki so predvidene v zakonu. Nujno pa je, da se takoj pomaga tistim, ki zdaj v tem trenutku veliko doplačujejo v domovih za upokojence za svoje starše," je pozvala.

Podporo predlogu so danes napovedali v vseh koalicijskih strankah.

Möderndorfer: Nedorečeno, nedosledno in nejasno

Po mnenju poslanca LMŠ-ja Janija Möderndorferja je predlog nedorečen, nedosleden in nejasen. "Tega zakona se ne da urediti z dopolnili, ker že v sami osnovi govori o tem, da se bo nekaj uredilo pozneje, z nekim drugim zakonom, z neko drugo vlado, z nekimi drugimi koncepti," je dejal. Predlog zakona namreč predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, do njenega sprejetja pa bo razliko pokrival državni proračun.

Knežak opozoril na neusklajenost z ESS-jem

Tako Möderndorfer kot poslanec SD-ja Soniboj Knežak sta bila kritična, da predlog zakona ni bil usklajen na Ekonomsko-socialnem svetu. Če bo prišel v drugo obravnavo, bodo v SD-ju zahtevali "jasno ureditev financiranja dolgotrajne oskrbe z uvedbo medgeneracijskega in solidarnostnega socialnega zavarovanja, kjer bodo vsi prispevali po svojih možnostih". Pričakujejo tudi jasno določitev košarice pravic.

Poslanec SD-ja Dejan Židan, ki je kot pozitivno ocenil, da je minister za zdravje Poklukar njihovi poslanski skupini predstavil zakon, pa se je med drugim obregnil ob to, da predlog v trenutni obliki ne zagotavlja sredstev za financiranje. Sam bi sicer uvedel novi sorazmerni prispevek, podobno kot za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje.

Siter opozoril na problematično financiranje

Primožu Siterju iz Levice pa se najbolj problematičen zdi predlog, da se do vzpostavitve novega prispevka dolgotrajna oskrba financira tudi iz prenesenih sredstev iz pokojninske in zdravstvene blagajne. Kot je poudaril, gre za namenska sredstva za zdravstvo in pokojnine, ob tem pa ni nobene ocene, kaj bo to za obe blagajni pomenilo. Dodal je še, da iz predloga sprememb proračuna za leto 2022 ni jasno, ali je ta denar v proračunu dejansko zagotovljen.

V Levici ocenjujejo, da takšen predlog zakona odpira vrata privatizaciji dolgotrajne oskrbe. "Ta zakon omogoča popolno liberalizacijo in privatizacijo izvajanja oskrbe, kar lahko pelje zgolj in samo v zmanjšanje kakovosti in dostopnosti oskrbe," je v razpravi dejal poslanec Levice Miha Kordiš. Poslanka Violeta Tomić je poudarila tudi prekarizacijo delovne sile na področju oskrbe, kar da bi lahko položaj starejših močno poslabšal.

Kociper: Preveč nedorečenosti

V SAB-u se zavedajo, da bodo glede na demografska gibanja nujni določeni ukrepi. A kot je ob tem opozorila vodja poslancev Maša Kociper, predlagane rešitve v zakonu po njihovem mnenju niso dovolj dorečene. Med drugim je poudarila, da bi vse storitve morale biti jasno določene v zakonu, in ne samo v podzakonskih aktih. V prvi obravnavi predlogu ne bodo nasprotovali, v nadaljevanju pa pričakujejo, da bo predvsem koalicija s svojimi predlogi dopolnil odgovorila na izpostavljene pomisleke.

Po oceni Vojka Starovića iz SAB-a pa bi bilo treba opredeliti posamezne pojme, da bodo potencialni oskrbovanci vedeli, katere pravice jim pripadajo. Prav tako se mu zdi zakon prezapleten in pretežek za razumevanje, zato predlaga tudi prečiščenje besedila.

Simonovič: Zakon ni ne koalicijski ne opozicijski

Podobno je dejal tudi poslanec DeSUS-a Branko Simonovič. Napovedal je, da bodo v DeSUS-u "s pozitivno naravnanostjo in konstruktivno držo" predlog po prvi obravnavi podprli, je pa že napovedal, da bodo vložili ustrezna dopolnila. "Zakon ni ne koalicijski ne opozicijski, je pa izredno pomemben in ne dopušča prostora za kakršen koli politični prestiž. Zato je prav, da stopimo skupaj in dosežemo konsenz okoli tako pomembnega vprašanja," je pozval.

Lep: Ni idealen, je pa pomemben

"Ni idealen niti ni optimalen, je pa izjemno pomemben za sedanje in prihodnje generacije," je o predlogu dejal tudi poslanec nepovezanih poslancev (NeP) Jurij Lep. Pozdravlja, da se nanaša na vse polnoletne prebivalce in prinaša različne načine izrabe pravic. Kot največjo težavo pa navajajo pomanjkanje vira financiranja. "Proračun bo težko vzdržal predvidene izdatke," je opozoril in kot nerealno ocenil pričakovanje, bi dodatne vire dobili iz sredstev demografskega sklada, ko pa je zakon o tem obtičal v parlamentarnem postopku. Nepovezani poslanci mu v prvi obravnavi ne bodo nasprotovali, tako kot DeSUS pa tudi oni pozivajo k čim širši razpravi v okviru poslovniških možnosti DZ-ja.

Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev Janja Sluga je opozorila na nedorečenost financiranja. Prav tako je poudarila, da ni bil opravljen dialog z vsemi deležniki, ki se zdaj oglašajo s svojimi pripombami. Med drugim je naštela zvezo društev upokojencev, društvo Srebrna nit in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki da opozarja na nesprejemljiva tveganja.

Ivanuša: Starostniki naj ostanejo čim dlje doma

V SNS-u so rezultat dela ministrstva za zdravje ocenili kot odličen. "Dolgotrajna oskrba se z zakonom ureja na sistemski ravni. Zdaj je področje urejeno v sedmih različnih zakonih, kar pomeni, da povprečni državljan sploh ne more poznati obsega svojih pravic," je dejal poslanec Jani Ivanuša. V stranki menijo tudi, da je treba poskrbeti, da starostniki živijo čim dlje v njim ljubem okolju, institucionalno varstvo pa naj bo uporabljeno le v skrajnem primeru.

Glasovanje o zakonu v torek

DZ bo o predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi glasoval v torek, glede na predstavljena stališča poslanskih skupin pa je pričakovati, da bo zbral dovolj podpore za nadaljevanje zakonodajnega postopka.

Varuh človekovih pravic opozoril na številne neizvršene ustavne odločbe

Pred predlogom zakona o dolgotrajni oskrbi so poslanci obravnavali poročilo varuha človekovih pravic za leto 2020. Poročilo ugotavlja 473 kršitev človekovih pravic in drugih nepravilnosti. Predlaganih je 128 novih priporočil. Varuh Peter Svetina je pristojne institucije pozval k uresničevanju priporočil iz poročila, ker bo le tako lahko zagotovljena ustrezna raven spoštovanja človekovih pravic.

Po Svetinovih besedah so se ukrepi za zajezitev epidemije covida-19 pogosto spreminjali, posamezniki so težko razumeli, kaj velja. Skrb vzbujajoče je, da se je število neizvršenih ustavnih odločb lani še povečalo, je dejal. Konec leta 2020 je bilo namreč neuresničenih ugotovitvenih sodb že 18, konec leta 2019 pa 13. Znova je spomnil, da še vedno ni ustreznih predpisov za uresničevanje ustavne pravice do pitne vode. Prav tako poročilo znova poudarja, da so kadrovski normativi v domovih za starejše nezadostni. Premalo je tudi ustreznih služb za podporo starejšim v domačem okolju.

Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Zlatka Rateja se vlada zaveda, da jih čaka še veliko dela. A premiki so pozitivni. Tako je šolsko ministrstvo s podzakonskimi predpisi v vrtce, osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom sistemsko umestilo romske pomočnike. Po spremenjenem pokojninskem zakonu pa poškodba pri delu oziroma poklicna bolezen nista več pogoj za pravico do invalidnine.

V SDS-u spomnili na pomoč protikoronskih zakonov

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci SDS-a spomnili na protikoronske zakonske svežnje, s katerimi je vlada želela pomagati vsem skupinam, ki jih je prizadela epidemija. To ji je uspelo, ne glede na nasprotovanja iz opozicije in medijev, je dejala Lidija Ivanuša. V stranki NSi so poudarili, da na področju starejših podpirajo prehod z institucionalnega varstva na skupnostne storitve. Glede etike javnega govora pa se strinjajo z varuhom, da ji je treba nameniti posebno pozornost, ker se njen pomen izgublja.

Premikov, ki so sledili dozdajšnjim varuhovim priporočilom, je bilo precej, so spomnili v SMC-ju. Z zakonom je tako urejena ustanovitev Hiše za otroke za strokovno obravnavo otrok žrtev kaznivih dejanj. V zaporu na Dobu pa so prilagodili prostore za ljudi z različnimi oviranostmi.

Nedostopnost do osnovnih storitev in revščina starejših sta tragična realnost, ki jo moramo čim prej obravnavati, so poudarili v DeSUS-u. Pozornost bo treba nameniti tudi uresničevanju ustavnih odločb, so se strinjali z varuhom. Po mnenju SNS-a pa bi moral varuh bolj kritično pretresti romsko problematiko. Tako denimo pri izobraževanju romskih otrok ni napredka, a bi bilo treba po njihovi oceni s kritičnim očesom tudi do Romov pogledati vzroke za to.

Del opozicije kritičen do vlade

V Levici, LMŠ-ju, SD-ju in nepovezani poslanci so bili medtem kritični do vlade. V Levici so kot akutno poudarili prekarno delo in podplačanost kulturnih delavcev. Kritični so bili do ravnanja vlade v primeru STA-ja in Radiotelevizije Slovenija. Kot težavo pa so navedli tudi več nasilja v družini.

V LMŠ-ju so ocenili, da vlada namenja varuhu premalo pozornosti in ignorira njegova priporočila. Ta po njihovem mnenju pravno niso zavezujoča, a je njihova uresničitev kazalnik, koliko se družba zavzema za varovanje človekovih pravic. Tudi v stranki SD so bili ostri do vlade, ki je po njihovih navedbah pri sprejemanju ukrepov za zajezitev epidemije pogosto kršila načela, ki veljajo za pravno državo. Ukrepi bi morali biti po njihovem opozorilu sorazmerni in nediskriminatorni.

Erozija spoštovanja vladavine prava je skrb vzbujajoča, pa menijo nepovezani poslanci. Poleg tega so poudarili, da je Slovenija pri prizadevanjih za enake možnosti žensk in moških nazadovala. DZ bo o predlogu komisije DZ-ja za peticije, naj vsem institucijam in vsem funkcionarjem na vseh ravneh priporoči upoštevanje priporočil iz poročila, glasoval v torek.

Resolucija o podnebni krizi končala svojo pot

Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi v Sloveniji je končal parlamentarno pot. Poslanci so se danes z njo le seznanili, saj že na matičnem odboru ni dobila podpore. SD-jev poslanec Dejan Židan je v imenu predlagateljev znova dejal, da so že številne države razglasile okoljsko krizo, nasprotniki pa so poudarjali, da to temo že obravnavata dva dokumenta.

Predlog resolucije o podnebni in okoljski krizi v Sloveniji so opozicijske stranke SD, LMŠ, Levica in SAB na začetku septembra vložile že tretjič. Člani odbora DZ-ja za infrastrukturo, okolje in prostor je na začetku oktobra niso podprli, zato se je parlament danes z njo le seznanil in o njej ni glasoval.

"Kakor koli bo sklenil ta državni zbor, mi bomo živeli, živimo znotraj okoljske in podnebne krize. In zato je pomembno, da to prepoznamo in tudi sprejmemo kot prepoznanje tega državnega zbora v tej sestavi," je dejal Židan. Dodal je, da gre pri razglasitvi in priznanju okoljske podnebne krize v parlamentih za neke vrste deklaracijo, ki daje ton naslednjim ukrepom. "To je tudi razlog, zakaj je podobno resolucijo sprejel Evropski parlament," je povedal Židan in dodal, da je okoljsko in podnebno krizo med drugim razglasil tudi Vatikan, prve pa so jo razglasile ravno države, ki živijo v podobnem podnebnem pasu kot Slovenija.

Metka Gorišek z okoljskega ministrstva je dejala, da vsebina resolucije ni neustrezna, a da jo že pokrivata dva dokumenta – resolucija o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 in resolucija o nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. "Zato te resolucije, ki je nekje podvajanje nečesa, kar je bilo že sprejeto, ne podpiramo," je povedala.
Na omenjena dokumenta je spomnil tudi Mihael Prevc (NSi): "V NSi-ju ne dvomimo o dobrem namenu predlagateljev resolucije, vendar pa smo prepričani, da vse ugotovitve, ukrepe in priporočila, ki izhajajo iz nje, obravnavata dva že sprejeta dokumenta."

V SDS-u po besedah Lidije Ivanuša menijo, da je predlog resolucije sicer dobronameren, vendar pa ne nakazuje nikakršnih tehničnih rešitev oziroma konkretnih usmeritev glede spoprijemanja s podnebnimi in okoljskimi izzivi. Dodala je, da vlada pripravlja dolgoročno podnebno strategijo, zato se jim ne zdi potrebno na tem področju sprejemati še vrste novih dokumentov.

Andrej Rajh (SAB) je dejal, da so spremembe podnebja, kot smo jim priča, neprizanesljive. "Poročilo in ugotovitve Medvladnega odbora za podnebne spremembe pri OZN-u iz letošnjega avgusta so zelo skrb vzbujajoči. Poročilo med drugim ugotavlja, da ni dela na Zemlji, ki se ne bi segreval," je dejal in opozoril, da tudi za Slovenijo poročilo ugotavlja katastrofalne posledice.

Da je predlagana resolucija nujno potrebna, so se strinjali tudi v skupini nepovezanih poslancev. "Menimo, da je vsak poskus, ki lahko pripomore k hitrejšemu odzivanju države na podnebne spremembe, dobrodošel. Mogoče sama vsebina resolucije zaradi njene deklarativne narave niti ne prinaša želenih učinkov, vendar s svojo simbolno sporočilnostjo o obstoju izrednih podnebnih razmer predstavlja dobro izhodišče za določene sektorske politike in oblikovanje ambicioznejših ciljev za doseganje podnebne odpornosti v prihodnje," je povedal poslanec Jurij Lep.

"Opozorilnih znakov, ki nam jih narava v zadnjem času pogosto kaže, ne bi smeli preslišati oziroma spregledati," pa je pozvala Tina Heferle (LMŠ). V stranki ugotavljajo, da smo zamudili priložnost, in upajo, da takrat, ko bodo tudi drugi spoznali, da je treba na tem področju storiti neke korake naprej, ne bo že prepozno.

Da je treba ukrepati čim prej, menijo tudi v Levici. "Resolucijo bi morali sprejeti že zdavnaj, kajti kriza je že tu. Samo sprejem tovrstnih resolucij in zavez pa seveda ne pomeni nič, če ne bomo dejansko začeli ukrepati zdaj," je povedala Nataša Sukič.

Židan je v razpravi dejal, da je navdušen, da politične stranke verjamejo v okoljsko in podnebno krizo, a da so potrebna dejanja. Ob tem je opozoril, da je v DZ-ju deset poslanskih skupin, svoje stališče pa jih je predstavilo le sedem.