Ob tem pozivajo k ustanovitvi samostojnega ministrstva za starejše in oblikovanju instituta varuha starejših.

Kot so zapisali, je bil predlog zakona sprejet brez socialnega dialoga, javna razprava ni bila primerno organizirana, v predlogu pa so premalo upoštevane pripombe stroke, izvajalcev in civilne družbe.

Največjo pomanjkljivost zakonskega predloga vidijo v tem, da ne vključuje sistemskega financiranja - oblikovanja novega stebra socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo - ter da sistemsko ureditev financiranja prestavlja v prihodnja leta. "Samo obljube o financiranju iz proračuna v naslednjih dveh ali več letih niso dovolj," so poudarili v Srebrni niti.

Po njihovi oceni predlog ne zagotavlja krepitve javne mreže in socialne države, nima vključenega ustreznega vpliva uporabnikov, nejasno so opredeljene pristojnosti države in občin pri pomoči na domu. Kritični so tudi do verjetnega selitve stanovalcev iz ene oblike namestitve v drugo, saj je to po njihovih navedbah strokovno, socialno in etično nesprejemljivo.

Kot so še zapisali, ne pristajajo niti na to, "da se pomembne stvari, ki jih zakon izpušča, urejajo s pravilniki, ki jih sprejema minister". Delitev skrbi o celotni problematiki starejših in odgovornosti za dolgotrajno oskrbo med dve ministrstvi pa je slaba in neučinkovita, so dodali.

V javnem pismu, ki so ga ob medijih naslovili na poslance DZ, vlado, ministrstvo za zdravje, ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter Skupnost socialnih zavodov Slovenije, ob tem na pristojne naslavljajo zahtevo, da nemudoma uredijo kadrovske normative za zdravstveno nego in socialno oskrbo ter da uredijo plačni sistem, da kadri ne bodo odhajali v druge poklice in v tujino.

Državni zbor se bo do predloga zakona o dolgotrajni oskrbi, ki ga je vlada sprejela junija, v okviru prve obravnave opredelil v četrtek.