DZ je na nadaljevanju redne seje sprejel novelo zakona o varstvu okolja, zakona za uravnoteženje javnih financ, zakona o dostopu do informacij javnega značaja ter zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.

Seja je bila prekinjena po vstopu policistov v DZ. Ti so v okviru preiskave zoper poslanca SDS-a Andreja Širclja vstopili v prostore poslanske skupine omenjene stranke. Celotna poslanska skupina se je odločila za obstrukcijo. Naposled se je seja nadaljevala na podlagi stališča parlamentarne zakonodajno-pravne službe, je povedal predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Dvojni status upokojencev
Zadnja omenjena novela, po skrajšanem postopku sprejeta z 52 glasovi za in nobenim proti, prenavlja poklicno zavarovanje in ureja dvojni status upokojencev. Podporo so pred glasovanjem napovedali v koaliciji in med nepovezanimi poslanci.

Vlada je pri ureditvi dvojnega statusa zasledovala cilj enake obravnave vseh zavarovancev. Novela zato uvaja dvojni status za vse zavarovance, ki izpolnjujejo pogoje za starostno ali predčasno upokojitev. Možnost ureditve dvojnega statusa z uveljavitvijo izplačila 20-odstotne starostne ali predčasne pokojnine imajo po noveli vsi, ki izpolnjujejo pogoje po starih predpisih, in tudi starejši od 65 let.

Novela tudi prinaša, da zavarovanec ali upokojenec po izpolnitvi upokojitvenih pogojev ostane delovno aktiven oz. ostane v zavarovanju tudi samo za dve uri ali tri ure dnevno in ne najmanj za štiri ure, kot velja zdaj.

Prav tako novela uzakonja zvišanje najnižje poklicne pokojnine na višino starostne pokojnine, ki bi jo zavarovanec poklicnega zavarovanja prejel v obveznem pokojninskem in invalidskem zavarovanju za 40 let pokojninske dobe, povečano za sredstva prispevka za zdravstveno zavarovanje.

Nekaj novosti je tudi na področju poslovanja sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Manjkajoča sredstva za poklicne pokojnine pri zavarovancih s premalo sredstev na individualnih računih bodo v prihodnje zagotavljale solidarnostne rezerve.

Pri predlogu prenove poklicnega zavarovanja je bila novela deležna soglasja socialnih partnerjev, kar pa ne velja v primeru dvojnega statusa upokojencev. Na Obrtni zbornici so že napovedali ustavno presojo tega zakona.

Dostop do informacij javnega značaja
Novela zakona o dostopu do informacij javnega značaja je bila sprejeta s 57 glasovi za in nobenim proti. Poleg koalicije sta ji podporo napovedala tudi NSi in ZL. Glavni namen akta je implementacija evropske direktive iz leta 2013, ki je dodatno spodbudila odpiranje podatkov na način, da organi ne zaračunavajo več cene ponovne uporabe ter da ponudijo podatke na učinkovit in enostaven način prek spleta.

Ponovna uporaba pomeni, da se javnost s podatki ne le seznani, temveč da ima možnost surove podatke nadalje obdelati in analizirati. Po noveli so v režim ponovne uporabe vključeni tudi muzeji, knjižnice in arhivi, vendar le v zvezi s tistim prosto dostopnim gradivom, na katerem nobena tretja oseba ni imetnik pravic intelektualne lastnine.

Koalicijske poslanske skupine so sicer v ponedeljek umaknile dopolnilo k 24. členu novele, po katerem bi lahko državni organi prosilcem za dostop do informacij javnega značaja poleg materialnih stroškov, ki se plačujejo že po trenutnem zakonu, zaračunavali tudi stroške dela. Dopolnilo je naletelo na odklonilno stališče tako informacijskega pooblaščenca kot novinarskih organizacij.

Podaljšanje dimnikarskih koncesij
Novela zakona o varstvu okolja, ki je bila sprejeta s 56 glasovi za in dvema proti, za eno leto podaljšuje regulacijo dimnikarskih storitev. Kot je spomnila ministrica za okolje in prostor Irena Majcen, je njihovo izvajanje v državi regulirano in urejeno s koncesijami, ki jih podeljuje vlada. Vendar pa obstoječi zakon ta sistem predvideva le do konca leta, zato je potrebna sprememba zakona, sicer bo to področje prepuščeno trgu.

"Ministrstvo in tudi vlada menita, da zaradi zagotovitve javnega interesa, ki se izraža v skrbi za varstvo okolja in premoženja ljudi, požarni varnosti ter energetske učinkovitosti malih kurilnih naprav, izvajanje dimnikarskih storitev ne more biti prepuščeno trgu, temveč je tudi v prihodnje potrebna regulacija tega področja," je poudarila.

Spomnila je tudi, da so na ministrstvu letos predstavili idejni okvir opravljanja dimnikarske službe, ki je predvideval licenčni sistem z možnostjo proste izbire izvajalca dimnikarskih storitev, a dokončne rešitve niso bile potrjene na vladi. Ministrstvo bo zdaj pripravilo nov predlog sistemskega zakona.

Razbremenitev dela srednjega sloja
Z 48 glasovi za in sedmimi proti je DZ sprejel novelo zakona za uravnoteženje javnih financ, s katero se bo lestvica za odmero dohodnine začasno za dve leti preuredila v smeri razbremenitve dela srednjega sloja, denar za to pa bo "prišel" s 50-odstotno davčno stopnjo, ki bo še vedno veljala za višje plače.

Meja med drugim in tretjim dohodninskim razredom se bo zvišala z zdajšnjih 18.960,28 evra na 20.400 evrov neto letne davčne osnove. S tem se bo po besedah Mateje Vraničar Erman s finančnega ministrstva razbremenilo zavezance, ki so med drugim in tretjim davčnim razredom, to pa so večinoma visoko strokovno izobraženi delavci.

Prostor za zvišanje meje za uvrstitev v tretji davčni razred bo dalo dveletno podaljšanje veljavnosti četrtega davčnega razreda, v katerega se uvrščajo zavezanci z neto letno davčno osnovo nad 70.907,20 evra. Četrti razred s 50-odstotno davčno stopnjo velja od leta 2013 in bi brez sprememb zakona za uravnoteženje javnih financ veljal le še do konca leta 2015.
Posnetki celotne seje: