Novelo zakona o nalezljivih boleznih so podprli v koaliciji, proti so glasovali v SDS-u, v NSi-ju pa so se glasovanja vzdržali.

Novela strožje kot doslej omejuje vlado pri vseh tistih ukrepih, ki bi lahko posegali v osnovne pravice posameznika. Poleg tega uvaja institut parlamentarnega nadzora vladnih ukrepov. DZ se bo sprva seznanjal z morebitnimi vladnimi epidemičnimi ukrepi, pri podaljševanju ukrepov nad 30, 60 ali 90 dni pa bo o njih tudi glasoval.

Novela ne uvaja obveznega cepljenja proti covidu-19, prav tako ne predvideva dodatnega zapiranja šol in ne nalaga obveznega nošenja mask v šolah. Ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak nekatere celo črta, navajajo predlagatelji.

Predlog novele so sicer pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa ga je vložila koalicija. Svojih podpisov niso prispevali poslanci SD-ja Meira Hot, Bojana Muršič in Damijan Zrim. Pravijo, da se s samo vsebino predloga novele zakona načeloma strinjajo, a menijo, da bi bila primernejša obravnava po rednem postopku. Podobno so opozorili tudi v nekaterih nevladnih organizacijah in iniciativah.

Poslanka NSi-ja Iva Dimic je v izjavi po končanem glasovanju v DZ dejala, da NSi ne bo ovirala aktualne vlade pri soočanju in upravljanju z epidemijo covida-19, zato predlogu novele niso nasprotovali. Kot je poudarila, virus nima politične barve.

Zavrnili razpis posvetovalnega referenduma

Državni zbor je sicer izredno sejo, ki bo potekala ves teden, v ponedeljek začel z obravnavo predloga SDS-a za razpis posvetovalnega referenduma o predlaganih spremembah zakona o RTV Slovenija, ki so jih sami predlagali. Med njimi je tudi določitev, da prispevek za RTV SLO ne bi bil več obvezen. Po navedbah predlagateljev je nacionalna televizija v zadnjih desetih letih izgubila od 200.000 do 250.000 gledalcev. Želeli so, da bi se gledalci in poslušalci sami odločili, ali bodo plačevali prispevek RTV in v kakšni višini.

Ministrstvo za kulturo je medtem posvarilo, da bi predlog sprememb pomembno posegel v finančni položaj RTV Slovenija, zaradi česar bi bila pravica do javnega obveščanja zelo okrnjena. Javni zavod namreč ne bi mogel več uresničevati javnega interesa.

Poslanske skupine koalicije so predlogu za referendum nasprotovale, podprli pa ga v SDS-u in NSi-ju. Za predlog je glasovalo 28 poslancev, proti pa 54.

Proti spreminjanju zakona o STA-ju

Odločali so tudi o drugih temah. Predlog novele zakona o STA, s katerim je želel SDS prenesti avtorsko zaščitene fotografije o najpomembnejših dogodkih iz javne službe v tržno dejavnost, štiri člane nadzornega sveta agencije pa bi imenovala vlada, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, so sklenili. Tako je menilo 54 poslancev, da je primeren, pa jih je menilo 22.

Novela zakona o lekarniški dejavnosti končala zakonodajno pot

Predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je na ustanovni seji vložila poslanska skupina SDS, je po splošni razpravi in današnjem glasovanju končal zakonodajno pot. Da ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je namreč glasovalo 54 poslancev, medtem ko jih je spremembe podprlo 22.

Gre za predlog, ki je podoben predlogu ministrstva za zdravje z lanskega decembra. Z njim želijo med drugim odpraviti ugotovljeno neustavnost glede časovne omejenosti koncesij. Zakon o lekarniški dejavnosti, ki določa, da se lahko koncesije za izvajanje lekarniške dejavnosti podeli za določeno obdobje, ki ne sme biti krajše od 15 in ne daljše od 30 let, so sicer sprejeli v času vlade Mira Cerarja.

Da sta prehodna določba zakona o lekarniški dejavnosti, ki ureja uskladitev koncesijskih odločb in pogodb, sklenjenih za nedoločen čas, in določba, po kateri se koncesija za izvajanje lekarniške dejavnosti lahko podeli zgolj za časovno omejeno obdobje, v neskladju z ustavo, je ustavno sodišče ugotovilo novembra 2020. DZ je naložilo, da mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu. A medtem ko so v opoziciji poudarjali pomen čimprejšnje odprave neustavnosti, so v koalicijskih strankah poudarjali potrebo bo celovitih in sistemskih rešitvah lekarniške zakonodaje.

Zavrnjeni predlogi

S 30 glasovi za, 53 proti in enim vzdržanim so poslanci sklenil, da predlog novele zakona o štipendiranju, ki se nanaša na ureditev Zoisovih štipendij za športnike in šahiste, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Tudi ta predlog so vložili v SDS-u, saj so prepričani, da dosedanja ureditev Zoisovih štipendij diskriminatorna do športnikov in šahistov, ki dosegajo odlične učne rezultate in so hkrati izjemni športniki in šahisti. V poslanskih skupinah koalicije Svobodi, SD in Levici pa so menili, da novela ni primerna za nadaljnjo obravnavo, ker se namreč nanaša zgolj na izjemne dosežke na področju športa. Potrebna pa bi bila temeljitejša prenova sistema, pravijo.

Tudi predlog novele zakona o socialno varstvenih prejemkih je končal zakonodajno pot. Da predlog NSi-ja, po katerem bi se denarna socialna pomoč tri mesece izplačevala v naravi, če otrok neupravičeno ne bi obiskoval pouka, ni primeren za nadaljnjo obravnavo, je glasovalo 51 poslancev, spremembe jih je podprlo 30. V NSi-ju so sicer s tem želeli spodbuditi starše, da otrokom omogočijo dokončanje najmanj osnovne šole, kar da je podlaga za vstop na trg dela in samostojno življenje. Vlada predloga novele ne podpira, saj ocenjuje, da ne vsebuje rešitev, ki bi omogočale hiter in učinkovit odziv na potrebe ljudi.

Gre sicer za predlog novele enega izmed zakonov paketa s področja socialne in družinske zakonodaje, ki ga je NSi v parlamentarni postopek vložila v preteklem sklicu DZ. Vodja poslancev NSi-ja Janez Cigler Kralj je v izjavi po seji obžaloval, da koalicija ni podprla predloga novele. Ocenjuje, da so zakoni iz paketa zakonodaje za krepitev socialne in družinske politike ter politike trga dela nujni, tudi zato, da se vlada in država ustrezno pripravila na izzive, ki nas čakajo jeseni. Ob tem je izpostavil, da so v NSi od nove vladne koalicije "pričakovali malo več", menijo tudi, da se vlada ne zaveda povsem resnosti in zahtevnosti krize, ki se napoveduje.

Ob koncu prve obravnave se zakonodajna pot končuje tudi za predlog spremembe zakona o državni upravi. Vložili so ga v SDS-u, kjer so pojasnili, da se s predlogom vzpostavlja pravno podlago za učinkovitejše izvajanje nekaterih kadrovskih postopkov. Da je predlog primeren za nadaljnjo obravnavo, je ocenilo 30 poslancev, 54 jih je glasovalo proti. Po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Jureta Trbiča gre vsebinsko za popolnoma enak predlog zakona, kot ga je posredovala prejšnja vlada februarja letos. Po oceni aktualne vlade pa bi bilo treba glede na izkušnje iz prakse vsebino na določenih mesti urediti bolj racionalno in bolj razumljivo, predvsem pa celovito.

DZ je predlog sprememb zakona o graditvi objektov na mejnih prehodih ocenil kot neprimernega za nadaljnjo obravnavo. Predlog, ki ga je v zakonodajni postopek vložil SDS, predvideva, da upravljavec nepremičnin na mejnih prehodih postane MNZ. Po mnenju predlagateljev bi s tem omočili bolj učinkovito in preprosto varovanje državne meje. Državna sekretarka na MNZ Tina Heferle je dejala, da je sicer potrebna celovita presoja in posodobitev zakona, a da bo vlada sama pripravila le eno novelo.

Svojo parlamentarno pot končuje predlog novele zakona o varstvu javnega reda in miru, ki ga je v parlamentarno obravnavo prav tako vložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Z njim so želeli zaostriti globe za uporabo kalcijevega karbida ali drugih plinskih zmesi za pokanje v času velikonočnih praznikov, praznika dela ali drugih praznovanj ter globe za razkazovanje spolnih organov na krajih, kjer je večja frekvenca ljudi. Med drugim bi novela uvedla prekršek, ko storilec oškodovanca udari večkrat, in ne le enkrat, prav tako bi z novelo med drugim zaostrili globe za nedovoljeno kampiranje.

Še štiri predloge zakonov z gospodarskega oz. finančnega področja, ki jih je v parlamentarni postopek vložila opozicija, je državni zbor zavrnil, saj ni potrdil predlaganih sklepov, da so primerni za nadaljnjo obravnavo. Tako so zakonodajno pot končali predlog zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut, predlog novele zakona o davku od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov, predlog zakona o spremembi zakona o davku na dodano vrednost ter predlog novele zakona o davčnem postopku.

Zelena luč

DZ je s 76 glasovi za in s sedmimi vzdržanimi sklenil, da je predlog novele zakona o lokalnih volitvah, ki ga je vložil SDS, primeren za nadaljnjo obravnavo. Načelno podporo so predlogu v prvi obravnavi izrekli v vseh poslanskih skupinah, a večina pričakuje, da bodo v nadaljnjem postopku črtali predviden odvzem volilne pravice državljanom tretjih držav.

DZ je v prvi obravnavi s 84 glasovi za in nobenim proti podprl predlog novele zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki ga je v obravnavo vložil SDS. Predlog novele po besedah predlagateljev sistemsko ureja pravno podlago za uvedbo ustreznih in sorazmernih ukrepov, na podlagi katerih bo republiška uprava za izvrševanje kazenskih sankcij lahko zagotovila zdravo, varno in učinkovito izvajanje kazenskih sankcij v javnih zavodih za prestajanje kazni zapora oz. v prevzgojnih domovih v primeru izrednih dogodkov. Epidemija covida-19 je namreč pokazala nekatere šibke točke.

Prav tako je DZ v prvi obravnavi podprl predloga novel zakona o notariatu in o odvetništvu, ki ju je vložil SDS. Predlog novele zakona o notariatu so poslanci podprli z 82 glasovi za in nobenim proti, za nadaljevanje obravnave predloga novele o odvetništvu je glasovalo 84 poslancev, proti ni bil nihče. S predlogom novele zakona o notariatu želi SDS urediti celovito digitalizacijo notarskih storitev z uvedbo možnosti, da se čim večji del teh storitev opravi na daljavo. V noveli zakona o odvetništvu pa SDS predlaga odpravo polovičnega plačila odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. Zdajšnja ureditev namreč določa, da je odvetnik, postavljen po uradni dolžnosti, in odvetnik, ki izvaja storitve brezplačne pravne pomoči, upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi.

Kot primerna za nadaljnjo obravnavo so označili tudi predlog zakona o izvajanju uredbe EU-ja o evropskih ponudnikih storitev množičnega financiranja za podjetnike ter za novelo zakona o preprečevanju omejevanja konkurence. Predloga zakonov je vložila opozicija s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS), da sta primerna za nadaljnjo obravnavo, pa je menila tudi vlada, si pa dopušča možnost, da ga prek koalicije s svojimi dopolnili v drugem branju izboljša.