Predlog novele zakona o nalezljivih boleznih so pripravili v Pravni mreži za varstvo demokracije, v zakonodajni postopek pa vložili koalicijski poslanci s prvopodpisano Janjo Sluga (Svoboda). Kot je Sluga poudarila, novela ne samo da odpravlja neustavnost, ampak tudi zelo natančno določa, "kdo, kaj, kje, zakaj in kako dolgo lahko sprejema ukrepe" za zamejevanje epidemije.

Določa stopnjevitost ukrepov, torej da se najprej sprejemajo najmilejši ukrepi. "In tisto, kar je najbolj pomembno, ponovno daje besedo in težo stroki," je pojasnila. Poudarila je tudi pomen parlamentarnega nadzora, ob katerega se je po njenih besedah spotaknila tudi parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS).

Sorodna novica Odbor DZ-ja potrdil novelo zakona o nalezljivih boleznih

"Po zelo tehtnem premisleku, po soočenju argumentov za in proti, po upoštevanju tudi mnenj strokovnjakov, smo se odločili, da parlamentarni nadzor mora ostati. Vlada mora priti pred DZ, povedati, kaj, zakaj, kako, in DZ mora za to dati podporo," je pojasnila odločitev predlagateljev, da z dopolnili ne sledi opozorilom oz. kritikam ZPS-ja.

V poslanski skupini Svoboda si po besedah poslanke Tamare Kozlovič sicer želijo, da določil zakona ne bi bilo treba nikoli več uporabljati, a država mora biti pripravljena tudi na morebitne hujše epidemije, zato bodo novelo podprli. "Naša dolžnost in odgovornost je, da postavimo temelje za varovanje zdravja in življenja ljudi ter ne pozabimo, da se naša pravica konča, ko posega v pravico drugega," je poudarila.

Parlamentarni nadzor in omejevanje pristojnosti vlade za rokovanje z ukrepi v epidemiji pozdravljajo v poslanski skupini Levica. Po besedah poslanca Mihe Kordiša je ključna tudi okrepljena vloga stroke, ne zgolj medicinske in epidemiološke, ampak tudi humanistične. To se jim zdijo zelo dobri razlogi za podporo noveli, poleg tega se mu je zdelo "vredno omeniti, da je osnovo tega zakona pripravila civilna družba, ne ta ali ona vlada".

V SD-ju, kot je dejal poslanec Jonas Žnidaršič, nekaj rešitev pozdravljajo in so jim naklonjeni, pri nekaterih rešitvah in postopkih pa še imajo določene zadržke. Upajo, da bo novela izboljšala situacijo in udejanjila tisto, na kar je opozorilo ustavno sodišče. Ob tem pozivajo pristojno ministrstvo ter vlado, da v DZ čim prej "prinese zakonsko materijo, ki bo celovito ter sistemsko rešila vsa vprašanja ter morebitne pomisleke, ki se še vedno pojavljajo v civilni in strokovni javnosti".

Še bolj so do predloga kritični v opoziciji

"Poslanci NSi-ja opozarjamo, da papir prenese vse," je v predstavitvi stališča poslanske skupine NSi-ja poudaril poslanec Jožef Horvat. V epidemičnih razmerah se zgodi, da je treba hitro ukrepati, je dejal, in vlada mora prevzeti odgovornost. Obregnil se je tudi ob predlagani parlamentarni nadzor, ki da je unikum v EU-ju. A ker se zavedajo, kako zelo pomembno je, da pred morebitnim naslednjim valom epidemije DZ odpravi ugotovljeno neustavnost, predlogu novele v NSi-ju ne bodo nasprotovali.

Poslanka Alenka Jeraj je v imenu poslanske skupine SDS-a spomnila, da je bilo v preteklosti več poskusov odprave neustavnosti, a je bilo v "pregretem ozračju", ki ga je ustvarjal del civilne družbe, novelo nemogoče sprejeti. "Zdaj je pred nami predlog, ki ima več pomanjkljivosti oziroma je po našem mnenju zakon, ki se ga ne bo dalo izvajati," je opozorila. Tudi ona je bila, podobno kot Horvat, kritična do predvidenega postopka priprave, obravnave in sprejemanja ukrepov. Poudarila je še, da se zakon sprejema po skrajšanem postopku, kar je med zainteresiranimi državljani in civilno družbo sprožilo val ogorčenja. Predloga v SDS-u tako ne bodo podprli.

V kratki poslanski razpravi se je oglasila zgolj Sluga, ki je med drugim dodatno zatrdila, da novela ne ureja področja cepljenja, prav tako ne uvaja niti novih prekrškovnih postopkov ali glob, ampak jih celo črta.

Odzivi civilne družbe in zunajparlamentarnih strank

Glasovanje o predlogu novele bo v sredo. Še pred tem se nameravajo pred DZ-jem zbrati predstavniki Ljudske koalicije, ki združuje več skupin in gibanj, med drugim Združenje za naravni razvoj otrok, Gibanje Zdrava družba in Maske dol. Kritični so namreč do obravnave novele po skrajšanem postopku. "Do sprejemanja kakršnegakoli predloga zakona na področju nalezljivih boleznih po našem trdnem prepričanju ne more in ne sme priti, dokler ni izvedene neodvisne poglobljene analize dogajanja v preteklih dveh letih in izvajanih ukrepov," so zapisali.

Do skrajšanega postopka so kritični tudi v Inštitutu 8. marec. "Sprejemanje zakona po rednem postopku omogoča razpravo in vsebinsko predstavitev predloga, ki sta osnova demokracije," so zapisali na svetovnem spletu. Prepričani so, da bi tudi obravnavo po rednem postopku koalicija lahko izvedla do parlamentarnih počitnic.

Sorodna novica Poslanci soglasno podprli deklaracijo o boju proti vojnim hudodelstvom v Ukrajini

Razprava o totalitarizmu končana

Poslanci so končali razpravo o predlogu deklaracije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009, ki ga je predložila poslanska skupina SDS. Njeni poslanci namreč menijo, da v Sloveniji doslej še nismo uspeli obsoditi vseh oblik totalitarizma, s čimer pa se koalicijski poslanci niso strinjali.

Člani odbora DZ -jaza pravosodje so tako že prejšnji teden z osmimi glasovi proti štirim predlog poslancev SDS-a zavrnili. Ker predlog na matičnem delovnem telesu ni dobil podpore, o njem na seji niti ne bodo glasovali.

Sorodna novica (Še vedno) neseznanjeni in (znova) nesklepčni

Medtem ko so pri predlagateljih deklaracije izpostavljali nujnost, da Slovenija končno "brez pridržkov in v celoti" podpre resolucijo EP-ja, so poslanci koalicije in tudi pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan (SD) v imenu vlade predlogu nasprotovali.

Razlogi za to so bili v prvi vrsti postopkovne narave. Kot je že na odboru poudarila ministrica, je omenjena resolucija politični akt avtonomne institucije EU-ja in je kot tak za države članice dano dejstvo, kar je DZ po njeni oceni že pripoznal s sprejetjem deklaracije o seznanitvi z resolucijo leta 2009.

Podobno je dejala tudi predsednica omenjenega odbora Lena Grgurevič iz poslanske skupine stranke Gibanja Svoboda, ki je opozorila, da je o vsebini predloga deklaracije DZ-ja v zadnjih letih odločal že večkrat, nazadnje 25. novembra lani. Dodala je, da iz resolucije ni razviden poziv državam članicam EU, naj jo še dodatno podprejo s sprejetjem posebnega akta. Temu so pritrdili tudi ostali poslanci koalicijskih strank.

Poslanci stranke SDS so ta predlog v DZ vložili že šestič.

Kaj je še na dnevnem redu seje

V ponedeljek so poslanci zasedanje končali s splošno razpravo predloga novele zakona o odvetništvu, s katero SDS predlaga odpravo polovičnega plačila odvetniških storitev v zadevah zastopanja po uradni dolžnosti in v zadevah brezplačne pravne pomoči. Poslanec te stranke Andrej Hoivik je ob koncu dneva strnil, da so se med 14 obravnavanimi predlogi s koalicijo ujeli pri štirih, kar ga navdaja z optimizmom. Eden takih je predlog novele zakona o lokalnih volitvah, ki mu koalicija sicer napoveduje podporo v prvem branju, a tudi dopolnila v nadaljevanju postopka.

Sorodna novica Koalicijske stranke proti referendumu glede prispevka RTV-ja, v SDS-u in NSi-ju za

Bodo pa v sredo glasovali o tem, ali naj zakonodajno pot nadaljuje predlog novele zakona o socialnovarstvenih prejemkih. Ta je del svežnja socialne zakonodaje, ki ga je v parlamentarno obravnavo vložila poslanska skupina NSi-ja, o čemer bo novinarjem v DZ-ju ob robu seje spregovoril vodja poslanske skupine stranke NSi Janez Cigler Kralj. Glede na odprto časovnico bi lahko DZ danes obravnaval tudi predlog SDS-a za novelacijo zakona o lekarniški dejavnosti, ki ga je podprla tudi vlada, a meni, da ga je treba z dopolnili izboljšati.