Glsovanje so namreč obstruirali poslanci SDS-a in SLS-a ter poslanec italijanske narodnosti Roberto Battelli, in sicer zato, ker se ne strinjajo s tem, da se DZ z resolucijo zgolj seznani.

Kot je pojasnil predsednik DZ-ja Pavel Gantar, bodo o deklaraciji glasovali v četrtek v okviru glasovanj. Pred današnjim glasovanjem je bilo namreč v dvorani navzočih le 44 poslancev.

Kot je že v začetku napovedal poslanec SDS-a France Cukjati, se bodo poslanci SDS vzdržali glasovanja zato, ker je koalicija s spremembo njihovega predloga resolucije v deklaracijo ta predlog "izmaličila". Po njegovem je takšen način žaljiv in ponižujoč za vse žrtve totalitarizma.

Kot je znano, so prvotni predlog resolucije o podpori resoluciji Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu v državni zbor vložili poslanci SDS-a, z njo pa naj bi slovenski poslanci, kot so zapisali tedaj, izrazili podporo resoluciji EP-ja in s tem tudi spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov.

Koalicijski poslanci pa so tedaj menili, da bi zadoščala le seznanitev z resolucijo, zato so jo septembra na seji preimenovali v deklaracijo o seznanitvi.

Za mnenje o tem, ali bi moral državni zbor resolucijo vendarle sprejeti, kot je prvotno predlagal SDS, smo povprašali Janeza Stanovnika, predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in Andreja Aplenca, dvakratnega političnega zapornika na Golem otoku.

Aplenc: Skrajni čas je za spravo
Aplenc je prepričan, da bi bilo resolucijo treba sprejeti v prvotni obliki. Začelo se je s praško izjavo, ki jo je prvo podpisal Vaclav Havel, resolucija Evropskega parlamenta pa je le njeno nadaljevanje, je dejal za MMC. Glede na to, da jo je Evropski parlament sprejel z zelo veliko večino, je po njegovem že čas, da jo sprejmemo tudi pri nas. Kot še meni, so bili vsi deli Evrope podvrženi enemu ali drugemu režimu in ni razloga, da imamo enega za boljšega kot drugega. Naš narod je že predolgo razdeljen, zato je skrajni čas za spravo vsaj na pravnem področju, je sklenil.

Stanovnik: Evropa nima temeljev v kolaboracionizmu
Kot meni Stanovnik, ni razloga, da bi slovenski parlament sprejel resolucijo evropskega, saj je tudi drugi parlamenti niso. Kot je poudaril, smo se v dveh vojnah bojevali proti nacizmu in fašizmu, pozneje, leta 1948 pa smo se uprli tudi boljševizmu nekdanje Sovjetske zveze, ki je ogrožal našo neodvisnost. Kar pa se tiče totalitarizma, je ta notranja ureditev neke države; postavljanje fašizma, nacizma in komunizma pod isti imenovalec pa je po njegovem predvsem poskus kolaborantov, da se operejo krivde. Evropska zavest nima temeljev v kolaboracionizmu, kamor sodijo tudi slovenski domobranci, je še dodal.