V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke ugotavljajo, da resolucija skrajno neustrezno obravnava različne pojave totalitarizma v Evropi. Od skupaj 39 uvodnih ugotovitev, glavnih točk in alinej odločno navaja komunizem in stalinizem 11 točk, fašizem in nacizem pa le ena, so dodali. Foto: United States Holocaust Memorial Museum
V poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke ugotavljajo, da resolucija skrajno neustrezno obravnava različne pojave totalitarizma v Evropi. Od skupaj 39 uvodnih ugotovitev, glavnih točk in alinej odločno navaja komunizem in stalinizem 11 točk, fašizem in nacizem pa le ena, so dodali. Foto: United States Holocaust Memorial Museum
Komunizem
V resoluciji je zapisano, da so evropski poslanci besedilo sprejeli, "ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope in ker so v srednje- in vzhodnoevropskih državah izkusili tako komunizem kot nacizem; ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko zapuščino teh držav." Foto: EPA

V Sloveniji različna civilno družbena gibanja, nevladne organizacije, s podporo političnih strank ali brez nje, z različnimi dogodki obeležujejo različne spominske dneve. Tudi pretekla nedelja v tem pogledu ni bila izjema.

Anton Anderlič, poslanec LDS
Evropski parlament
V Evropskem parlamentu so resolucijo sprejeli že aprila, SDS in SLS pa želita, da jo potrdi tudi slovenski državni zbor. Foto: MMC RTV SLO
Parlament
Skupina 32 poslancev SDS-a in SLS-a s prvopodpisanim Jožetom Tankom meni, da je treba resolucijo sprejeti še pred obravnavo novel zakona o žrtvah vojnega nasilja in zakona o vojnih grobiščih zato, ker "je najprej potrebno, še pred obravnavo posamičnih sklopov krivic in žrtev, ki so jih povzročile vojske in neobvladane ideologije, uskladiti na načelni ravni". Foto: DZ

Evropski parlament je v resoluciji poudaril, da nasprotujejo vsem totalitarnim režimom in da je treba ohranjati spomin na tragično preteklost Evrope ter spodbujati razumevanje za njeno dvojno diktatorsko zapuščino komunizma in nacizma.

Resolucijo Evropskega parlamenta o zavesti
in totalitarizmu si lahko preberete
tukaj.

Dan spomina na žrtve totalitarizmov
Določili so tudi poseben dan, ko se Evropa spominja vseh žrtev avtoritarnih in totalitarnih režimov. A na ta dan, 23. avgusta, v Sloveniji ni bilo nobene proslave na državni ravni ali govora katerega od najvišjih političnih predstavnikov, kar je zmotilo opozicijski stranki SDS in SLS ter podmladek NSi-ja.

Predstavniki SDS-a in SLS-a so dejali, da se za desettisoče žrtev teh režimov, "ki ležijo razsute po slovenskih breznih, ni postavila nobena avtoriteta aktualne slovenske oblasti, v bran lažnivega ministra pa hipoma vsi". V Mladi Sloveniji pa so prepričani, "da vladajoča politika ne more od Slovencev terjati sprave, če si je tudi sama ne želi".

MMC se je po odgovore, zakaj so se predsednik države, vlade in državnega zbora odločili, da dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov ne zaznamujejo, obrnil na kabinete predsednikov. S kabineta premierja Boruta Pahorja so nam sporočili, da naj odgovore poiščemo na ministrstvu za kulturo, druge pa še pričakujemo.

SD: Ne razumemo naglice, ki jo narekuje opozicija
Na vprašanja pa so se odzvali v poslanski skupini SD-ja. "Ne razumemo naglice, ki jo forsira opozicija. Če pa že zahteva obravnavo resolucije na izredni seji, menimo, da naj se na isti izredni seji obravnavata tudi oba vojna zakona, ki sta za pravice in položaj naših državljanov mnogo pomembnejša od različnih pogledov strank o tem, kaj se je v posameznih državah Evropske unije dogajalo v času po drugi vojni," menijo v SD-ju.

Po njihovem mnenju ni običaj, da bi resolucije Evropskega parlamenta posebej sprejemali tudi parlamenti držav članic, "zato predlagamo, da državni zbor s sklepom ugotovi, da se je s sprejeto resolucijo Evropskega parlamenta seznanil in navede mesto njene uradne objave v uradnem listu Evropske unije". O počastitvi 23. avgusta pa se v poslanski skupini še niso posebej odločali.

DeSUS o resoluciji ni enoten
Franc Jurša iz DeSUS-a je za MMC dejal, da po njegovem mnenju ne bi bilo nič narobe, če bi se kateri od vodilnih slovenskih politikov v nedeljo oglasil s svojim stališčem do dneva, ki so se ga spomnili po vsej Evropi. Sicer stranka po njegovih besedah skupnega stališča o resoluciji ni zavzela, saj imajo o tej temi različna mnenja, Jurša pa meni, da je besedilo kompromis, ki bi ga lahko sprejeli.

LDS: Krivice lahko odpravimo le z zakoni
"Slovenija je svoje praznike opredelila z zakoni. Med njimi ni 23. avgusta," pa ob kritikah na račun visokih državnikov opozarja Anton Anderlič iz LDS-a. O sprejemanju evropske resolucije je Anderlič za MMC dejal, da so zgodovine držav članic EU-ja različne, poskusi njihovega poenotenja pa nesmiselni. V LDS-u se zato zavzemajo za obravnavo in sprejem zakona o žrtvah vojne nepovezano z morebitno obravnavo te ali katere koli druge resolucije EP-ja. "Le z zakoni in s stvarnimi popravami krivic lahko te odpravimo," je dodal.

Bo tokrat resolucija prišle pred poslance?
Izredno sejo pa želijo poslanci SDS-a in SLS-a, na njej pa bi sprejeli predlog resolucije o podpori evropski resoluciji o zavesti in totalitarizmu. Za to si prizadevajo že vse od sprejema resolucije v EP-ju, a se je pred parlamentarnimi počitnicami zapletlo, saj so v vladi prepričani, da način potrjevanja evropske resolucije v slovenskem parlamentu ni primeren, ker je državni zbor zastopnik naše suverenosti, ki oblikuje ter sprejema lastne resolucije, ne potrjuje pa tistih, pri katerih sam ni sodeloval.

Zahtevo poslancev SLS-a in SDS-a v LDS-u vidijo kot ponoven poskus sprememb zgodovinskih dejstev in rehabilitacijo kolaboracije. "Sprava je s to pobudo ponovno postala žrtev dnevnopolitičnih ambicij tistih, ki se na verbalni ravni zanjo najbolj zavzemajo," je prepričan njihov poslanec Anderlič.

"Resoluciji ne nasprotujemo, vendar pa se nam z vidika sklicevanja izredne seje zdi nerazumljiva naglica opozicijskih poslanskih skupin, saj je delovno telo v državnem zboru sprejelo sklep, da raziskovalni sektor pripravi pregled, kakšno vlogo ima resolucija v drugih državah EU," pa so za MMC dejali v stranki Zares.

SNS: Totalitarizmi niso primerno obrazloženi
Tudi prvak SNS-a Zmago Jelinčič je prepričan, da resolucija "skrajno neustrezno obravnava različne pojave totalitarizma v Evropi". Poudarja, da so imeli vsi totalitarizmi svojo bazo v natančno določenih državah in režimih, da jih ni mogoče obsoditi, če se jih ne opredeli - tako njihov izvor kot posledice njihovega delovanja.

"Ni torej mogoče govoriti o zločinih komunizma, o zločinih fašizma in nacizma nad Slovenci pa molčati! Posebej pa ni mogoče pri naštevanju zločinov totalitarizmov molčati o žrtvah hrvaškega totalitarizma," je dodal.

Podobno menijo v stranki Lipa, kjer trdijo, da je "izničevanje zla fašizma in nacizma lahko politična smernica posamezne stranke z zgrešeno politiko, nikakor pa to ne sme biti oziroma ostati prioriteta dela državnega zbora".

V Sloveniji različna civilno družbena gibanja, nevladne organizacije, s podporo političnih strank ali brez nje, z različnimi dogodki obeležujejo različne spominske dneve. Tudi pretekla nedelja v tem pogledu ni bila izjema.

Anton Anderlič, poslanec LDS