Odbor za notranjo politiko je tako z devetimi glasovi za in petimi proti izglasoval dopolnilo koalicijskih strank, s katerim se je predlog Resolucije o podpori resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu preimenoval v predlog Deklaracije o
seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

Koalicijski člani odbora so prav tako z devetimi glasovali za in petimi proti izglasovali dopolnilo koalicijskih strank, da se celotno besedilo prvega poglavja predloga, ki sta ga predlagala SDS in SLS, nadomesti z novim besedilom, v katerem med drugim piše, da se je DZ seznanil z resolucijo o totalitarizmu in da je Slovenija po letu 1990 storila veliko, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v obdobju 1945-1990.

Miran Potrč (SD) je sicer med razpravo dejal, da verjame v dobronamernost predlagateljev, a da "praksa kaže, da smo se na podlagi tega intelektualci, politiki in ljudje v Sloveniji ponovno razdelili". Povedal je še, da je študija, ki jo je na zahtevo odbora izdelal študijski center, pokazala, da ni nujno, da DZ resolucijo sprejme, pač pa bi bilo po njegovem dovolj že, če se z njo zgolj seznani.

Najprej je sicer besedo dobila direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič, ki je dejala, da je politična plat samo ena od ravni t. i. spravnega procesa. Druge poti so po njenem pravo, zgodovinopisje in izobraževanje.

Valičeva: Resolucija je korak naprej
Poudarila je, da je strah med ljudmi, ki pričujejo o strahotah totalitarizmov danes še vedno zelo prisoten, zato obravnava resolucije po njenem, na to področje prinaša neko novo civilizacijsko dimenzijo. Povedala je še, da v Sloveniji nekih temeljnih in primarnih raziskav o totalitarizmih ni, posebej ne o komunističnem nasilju. Tudi Evropa, ki je čutila posledice številnih totalitarizmov - fašizma, nacizma, komunizma, titoizma in drugih - po njenem zadnje premalo pozna, zato pomeni "resolucija velik korak naprej".

Parlament je že podpiral "tuje"resolucije
France Cukjati (SDS) je v imenu predlagateljev resolucije zavrnil navedbe koalicijskih poslancev, da bi moral slovenski parlament sprejemati zgolj lastne resolucije, saj je, kot je dejal, takšne resolucije že sprejemal - zatrdil je, da je leta 2002 podprl resolucijo varnostnega sveta o izraelsko-palestinskem sporu, leta 2007 pa deklaracijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope z naslovom Parlamenti, združeni v boju proti nasilju nad ženskami v družini.

Cukjati je že pred sejo dejal, da bo moralo biti pri sprejemanju resolucije o totalitarizmu in obeh vojnih zakonov v ospredju človeško sočutje in ne ideološke predpostavke. Cukjati namreč meni, da nas ideološke predpostavke delijo, medtem ko človeško sočutje kot edino poenoti ljudi.

Zakon o žrtvah vojnega nasilja še vedno deli žrtve
Glede novele zakona o žrtvah vojnega nasilja (vlada ga je na dopisni seji potrdila v torek) pa je dejal, da ta še vedno deli žrtve in jih obravnava ločeno. Po njegovih besedah predlog civilnim žrtvam partizanov in revolucionarnega nasilja ne priznava vseh pravic, "ki jih na primer priznava internirancem ali prisilnim mobilizirancem".