Z dopolnili k prvemu predlogu vlada odpravlja neusklajenost glede opredelitve vojnih grobišč, z drugim pa med drugim ustrezneje opredeljuje priznanje statusa žrtve, pravico do materialnega zadoščenja žrtev vojnega nasilja in pravno varstvo nekdanjih italijanskih vojakov.

Vlada s tremi dopolnili še odpravlja medsebojno neusklajenost posameznih določil zakonskega predloga in vnaša dopolnila, ki jih je zaradi nomotehnične ustreznosti besedila predlagala zakonodajno-pravna služba.

Po besedah prvopodpisanega pod predlogoma Bojana Kontiča (SD) so zakona v DZ vložili zato, ker so po številnih usklajevanjih, ki so se začela že v prejšnjem mandatu in nadaljevala v tem mandatu DZ-ja, za oba predloga dosegli večinsko podporo. Poleg tega je "tu odločba ustavnega sodišča", ki ugotavlja, da veljavni zakon o žrtvah vojnega nasilja ni v skladu z ustavo.

Kontič: Status žrtve vojnega nasilja ne glede "na stran"
Bistvena sprememba, ki jo prinaša novela zakona o žrtvah vojnega nasilja, je po njegovih besedah ta, da priznava status žrtve vojnega nasilja vsem otrokom ne glede na to, na kateri strani so bili ubiti njihovi starši. Hkrati pa novela po njegovih besedah v ničemer ne spreminja do zdaj najbolj spornega 6. člena zakona. Slednji namreč določa, da status žrtve vojnega nasilja ne more dobiti oseba, ki je prostovoljno ali poklicno sodelovala na strani agresorja.

Predlog novele zakona o vojnih grobiščih med drugim predvideva ureditev skupne kostnice, ki naj bi se postavila na Teharjah, ter spomenik vsem žrtvam, ki bi se postavil v Ljubljani. Določa tudi napise za omenjena grobišča. Na skupni spomenik v Ljubljani bi zapisali Župančičev verz Domovina je ena, nam vsem dodeljena in eno življenje in ena smrt. Vojna grobišča bi dobila napis Umrli kot žrtve vojne, povojna grobišča pa napis Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja.

SDS: Predlog ne odpravlja protiustavnosti
V največji opozicijski stranki pa so že junija opozorili, da gre za neusklajeni besedili, pri tem pa novela zakona o žrtvah vojnega nasilja po njihovem mnenju ne odpravlja protiustavnosti. Poslanec SDS-a France Cukjati je glede novele zakona o vojnih grobiščih dejal, da ta sicer ni tako problematična, "da se je ne bi dalo dopolniti".

Drugače pa je po njegovih besedah z novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, saj predlog "sicer omenja žrtve ukrepov tako imenovanih drugih oboroženih sil, a jih obravnava žaljivo in diskriminatorno", s tem pa tudi ne odpravlja ugotovljene neskladnosti z ustavo zaradi nepriznavanja statusa žrtve vojnega nasilja tudi civilistom, ki so bili izpostavljeni nasilju partizanskih enot.