Predlog novele zakona o ukrepih za krepitev stabilnosti bank Družbi za upravljanje terjatev bank (DUTB) daje nova orodja za sodelovanje pri prestrukturiranju podjetij. Medtem ko lahko sedaj terjatev konvertira v kapital oz. podrejeno posojilo ali terjatev oz. delež proda, bo lahko po novem tem podjetjem zagotovila posojila, jim dala poroštvo, jih dokapitalizirala, povečala lastniški delež. Cilj teh novih možnosti je, da se vrednost premoženja pred prodajo poveča.

Predvideno je podaljšanje delovanja DUTB za pet let, do leta 2022, s čimer želijo zagotoviti, da se premoženje ne bo prodajalo pod časovnim in s tem cenovnim pritiskom.

Posredovanje informacij vladi
Po predlogu bodo spremenili določbe glede nadzora nad delovanjem DUTB-ja. Ta bo morala ministrstvu posredovati katerikoli dokument ali informacijo, potrebno za opravljanje nadzora. Ministrstvo bo lahko DUTB-ju dajalo splošne usmeritve, ki pa zaradi ohranjanja neodvisnosti DUTB-ja ne bodo smele predstavljati navodil, ministrstvo prav tako ne bo moglo ocenjevati konkretnih odločitev DUTB-ja. Ministrstvo bo o nadzoru seznanjalo vlado in DZ.

Zakon bo po predlogu ohranil enotirni sistem upravljanja, a naj bi bolj jasno ločil funkcije izvršnih in neizvršnih direktorjev.

Omejitev prodaje premoženja
Predlog novele določa, komu DUTB ne sme prodati terjatev: osebam, ki so bile v poslovodstvu dolžnika, ko je terjatev nastala, osebam, ki so povezane z dolžnikom, družbenikom dolžnika (če imajo več kot 10-odstotni delež) in osebam, ki z družbeniki ali povezanimi osebami dolžnika delujejo usklajeno. V SDS-u in ZL-ju so menili, da gre za "dimno zaveso" in da dikcija, ki se navezuje na prevzemno zakonodajo, ne preprečuje, da bi lahko te terjatve po bistveno nižjih cenah odkupili nazaj tisti, ki so odgovorni za slabe terjatve.

Poslanska skupna nepovezanih poslancev predlaga dodatno dopolnilo, po katerem bi med osebe, ki ne morejo kupiti terjatve, uvrstili tiste pravne osebe, ki so sodelovale ali svetovale pri pregledu aktive in stresnih testih bank oz. vrednotenju terjatev.

Obveščanje SDH-ja
DUTB bo morala po predlogu pred prodajo deleža v družbi, v kateri je naložba države opredeljena kot pomembna ali strateška, o tem obvestiti Slovenski državni holding (SDH), ta pa bo lahko delež odkupil ali ga zamenjal z deležem države v drugi družbi. Pred prodajo deleža v družbi, kjer je izvajala prestrukturiranje, bo morala DUTB najprej odkup pod enakimi pogoji ponuditi zaposlenim v tej družbi. To sicer ne bo veljalo v primeru, če se je DUTB za odsvojitev deleža dogovorila s katerim od drugih upnikov, ki so podpisali sporazum o prestrukturiranju.

Manjša zavezanost prodaji
Medtem ko veljavni zakon predvideva, da mora DUTB vsako leto odprodati vsaj 10 odstotkov ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev, bo po novem dolžnost DUTB ustvariti denarni priliv v višini vsaj 10 odstotkov pridobljenih sredstev. Med prilive se ne štejejo le prilivi od prodaje premoženja, temveč tudi dohodki, ki jih DUTB doseže z upravljanjem svojega premoženja.

Predlog črta določila, da DUTB opravlja revizijo zakonitosti in gospodarnosti odobravanja kreditov, saj za to nima pooblastil, ter da predlaga začasno prepoved razpolaganja s premoženjem, ker je to sistemsko urejeno v drugem zakonu.

Koalicija je zavrnila predlog dopolnila, po katerem bi se lahko sej upravnega odbora DUTB brez glasovalne pravice udeleževala predsednik odbora DZ-ja za finance in monetarno politiko ter predsednik komisije DZ-ja za nadzor javnih financ.