Torej, gospod Jazbec, vaše imenovanje na vrh Slovenskega državnega holdinga je nekoliko razburilo javnost, predvsem zaradi vašega delovanja med letoma 2009 in 2012, ko ste bili predsednik kreditnega odbora v NLB-ju. Takrat, kot veste, so se odobravala in v bistvu pravzaprav podaljševala nekatera posojila, ki so pristala na slabi banki, kot na primer posojilo, govorim o Savi, Vegradu, ACH-ju, Merkurju in še bi lahko naštevali; kako naj zdaj davkoplačevalci verjamemo, da boste državno premoženje bolje upravljali, kot ste upravljali premoženje NLB-ja?
Ko sem prišel v NLB v okviru ekipe Boža Jašoviča, smo seveda prevzeli od predhodnikov posle. Prevzel sem posle od Slavka Jamnika in od tistega trenutka dalje je postal portfelj, takšen kakršen je bil, portfelj te uprave, ker banka posluje naprej. In potem seveda na koncu leta 2012 sem tudi neki portfelj predal Blažu Brodnjaku v okviru nove uprave Janka Medje. Moram povedati, da v bistvu, če bi vi ti dve stanji preverjali, bi videli, da so največji dolžniki, tudi tisti najbolj problematični, ostali bolj ali manj isti. Naša uprava se je soočila v letu 2010 s tako imenovanimi, temu rad rečem, vojnimi razmerami na portfelju.

Gospodarstvo se nam je začelo pred očmi sesuvati, posledično tudi naš portfelj in vse, kar smo delali skozi različne postopke, prestrukturiranj in tako naprej, je bilo to, da smo skušali ubraniti položaj banke v teh izpostavljenostih. Ali da smo obnavljali posojila, da so se lahko odplačevale vse obresti, ali da smo odobravali nova posojila z dodatnimi zavarovanji, da smo poplačevali stara posojila do istih dolžnikov, ali smo dodatno še spustili določeno tranšo, tam, kjer bi recimo pridobili neko uporabno dovoljenje za kakšen stanovanjski projekt, in s tem spet dvignili vrednost teh zavarovanj in tako naprej. In seveda s tega naslova dandanes trdim, da bo mogoče, tudi na podlagi naših dejavnosti, Družbi za upravljanje terjatev bank dobršen del ali pa precej velik del teh sredstev uspelo povrniti nazaj.

Ampak gospod Jazbec, rekli ste, podaljševali ste posojila. S tem ste pravzaprav podaljševali tudi, lahko bi rekli, agonijo oziroma na neki način povečevali bančno luknjo. Se čutite kakor koli odgovorni za to bančno luknjo?
Takrat smo vedno presojali, kaj je boljše v danem trenutku za banko. Ali stečaj in vsa kalvarija, ki skozi stečajni postopek spremlja upnike, da izterjajo skozi zavarovanja terjatve, ali pri tistih dolžnikih, kjer smo videli neka zdrava jedra, neki poslovni model, neke potrebe po prestrukturiranju, da vseeno skušamo te v dobršnem delu pomembne gospodarske subjekte vseeno nekako peljati naprej. In dobršen del teh gospodarskih subjektov, četudi so dandanes na slabi banki, posluje bolje kot takrat in menim, da smo v teh številnih odločitvah ravnali pravilno.

Torej bi rekli, da nekako niste odgovorni?
Ne, mislim, da smo mi takrat bolj ali manj minimizirali žrtve, ki so se nam dogajale na portfelju, ki smo ga nekako prevzeli v upravljanje.

Kako gledate na dejstvo, da ste pravzaprav odobrili oziroma podaljševali posojilo Hotelom Bernardin, hkrati pa ste potem zasedli položaj predsednika uprave Hotelov Bernardin?
To nima nobene povezave. Takrat smo odobravali po od 80 do 100 kreditnih odločitev, toliko smo jih sprejemali na teden, kot kreditni odbor. Se pravi, od bonitete do zgornjih mej zadolževanja, do posojilnih predlogov, do intenzivne obravnave komitentov. Takrat, če se dobro spominjam, so bili Hoteli Bernardin soliden komitent. To po domače pomeni, da so komitent, ki so dolgoročno na podlagi projekcij sposobni vračati svoja posojila. Seveda smo imeli nekajkrat na mizi tudi Hotele Bernardin kot dobršen del slovenskega gospodarstva, glede na to, da je NLB v bistvu največja banka v Sloveniji.

Pa se vam zdi to etično?
Etično?

V smislu, da ste potem zasedli položaj predsednika uprave.
Dobil sem povabilo od nadzornega sveta - z nekaterimi sem se poznal od prej, bili smo sodelavci -, da prevzamem Hotele Bernardin v zelo kočljivem položaju z vidika insolventnosti, nelikvidnosti in tako naprej. Moram vam povedati, da je bilo zelo pomembno dejstvo tudi to, da so Hoteli Bernardin podjetje z Obale. Tudi jaz sem doma z Obale in je mogoče ta čustveni vidik igral precej veliko vlogo, ker sem se takrat - v tistem obdobju leta 2013 - pogovarjal na različnih koncih za neki nov izziv v gospodarstvu. In enostavno sem se odločil, da bom skušal Hotele Bernardin stabilizirati, jih razdolžiti in jih nekako vrniti na tisti tekoči posel in na poslovno prestrukturiranje. Menim, da mi je v teh dveh letih to uspelo.

Prav to, kar ste rekli, v teh dveh letih, da vam je to uspelo, bi se ustavila. Hoteli Bernardin imajo oziroma so lani imeli 21 milijonov evrov izgube, ko ste zapustili NLB, pa je imel ta skoraj 300 milijonov evrov izgube. To ni ravno dobra popotnica.
Dobra paralela v bistvu. In NLB in Hoteli Bernardin. Če začnem s Hoteli Bernardin; v okviru sanacijskega postopka seveda moraš kot odgovoren menedžer prepoznati tudi realne vrednosti v svojih bilancah.

In leto 2014 je bilo, kar se tega tiče, do neke mere čistilno leto, ko smo morali slabiti vrednosti hotelskega premoženja, ki je bilo prevrednoteno v bilancah, in odpravljati določene druge prenapihnjene postavke zato, da imajo danes Hoteli Bernardin v bistvu realno vrednost kot bilanca.

Se pravi, do neke mere je šlo praktično za sanacijo dejavnosti, ki bi morale biti mogoče narejene že prej. Kar se NLB-ja tiče - ja, izguba je bila. Kot sem vam povedal, smo praktično nasledili portfelj, ki se nam je potem praktično začel sesuvati pred očmi in iz tega naslova smo se tudi opredeljevali do dodatnih slabitev. Kot dober gospodar in tudi po zahtevah regulatorja smo morali realno prikazovati vrednost tega portfelja, ki pa je v letih 2010, 2011 in 2012 doživel relativno velike šoke. Tako da se ta izguba NLB-ja v bistvu bolj ali manj odseva skozi slabitve posojilnega portfelja, katerega starost sega v tiste predkrizne dni.

Ustavili bi se mogoče morda še pri tem, da vam je javnost precej očitala tudi povezavo, zaposlitev gospoda Lebna v Hotelih Bernardin. Kot vemo, ste ga zaposlili, Leben je član SMC-ja, prav tako ga javnost pozna tudi po tem, da je nekako zamolčal pravi naziv. Zanima nas, ali je bil ta položaj, ki ste ga danes tu zasedli, povezan v kakršnem koli smislu tudi z zaposlitvijo gospoda Lebna?
Gospoda Lebna sem na podlagi več priporočil ljudi, katerih mnenje zelo cenim, nagovoril predvsem v smislu strokovnih znanj, ki jih ima na področju ekologije, energetike in trajnostnega razvoja. Poleg tega, da je zaposlen v Hotelih Bernardin za določen čas, pripravlja tudi doktorat v Veliki Britaniji. Na začetku zaposlitve smo mu postavili zelo jasne cilje. Te cilje je četrtletno redno izpolnjeval in moram reči, da je zadovoljil moja strokovna pričakovanja. To je pri meni edino merilo. Nima nobene povezave z imenovanjem v SDH.

Se pravi, vaše imenovanje na vrh SDH-ja ni povezano, ni neka nagrada, ker ste zaposlili gospoda Lebna?
Ni nagrada.

Pred skoraj dvema letoma smo v NLB vložili poldrugo milijardo evrov, davkoplačevalskih evrov, dve leti pozneje lahko v bilancah NLB-ja še vedno najdemo za dve milijardi in pol evrov slabih posojil. Zanima me, ali ste zadovoljni z delom današnje uprave NLB-ja?
Ta slaba posojila izvirajo približno iz tistih časov, kot so izvirala tudi posojila, o katerih ste me prej povpraševali. Del teh posojil je bil prenesen na slabo banko, del pa ne. Recimo tuja slaba posojila so ostala bolj ali manj znotraj sistema NLB-ja. Ta odstotek je še vedno relativno visok in glavni fokus SDH-ja kot upravljavca stoodstotnega deleža Republike Slovenije v NLB-ju je seveda ta, da začnemo pravočasno resne privatizacijske postopke, ki se morajo skladno z zavezami, danimi Evropski komisiji, dokončati do konca leta 2017.

Znotraj teh privatizacijskih postopkov pa bo seveda treba vložiti dodaten napor, da skušamo doseči, da bo delnica NLB-ja vlagateljem ponujala maksimalno vrednost, in sicer na način, da bomo zmanjšali vpliv teh slabih posojil. In to je glavno vodilo SDH-ja in tudi nadzornega sveta, pa tudi uprave NLB-ja, na to temo smo imeli že kar nekaj konkretnih razgovorov.

Še enkrat vas bom vprašala: ali ste zadovoljni z delom uprave Janka Medje? Predvsem z vidika tega, da imamo po dveh letih še vedno dve milijardi in pol evrov slabih posojil in zagotovo imamo lahko v prihodnosti, če se ne bodo sanirala, ponovno dokapitalizacijo NLB-ja.
Morate me razumeti, da moramo to vprašanje prepustiti izključno nadzornemu svetu Nove Ljubljanske banke. Mi smo kot upravljavec zadolženi za pregledno korporativno upravljanje in to je definitivno vprašanje za nadzorni svet NLB-ja.

Kot ste dejali, bo to v rokah nadzornega sveta, torej, ali so zadovoljni s samim delom uprave NLB-ja. Pa vendar bi vas vprašala: Janko Medja vas leta 2012 kot mandatar, kot predsednik uprave NLB-ja, ni videl v svoji ekipi. Zdaj sta v obratni funkciji, pravzaprav bi na neki način lahko vi zamenjali Medjo prek nadzornega sveta; boste to storili?
To nima nobene povezave. Nadzorni svet se je sredi leta 2012, ko je bil na novo imenovan in mu je začel predsedovati gospod Janko Medja, postavil na stališče, da potrebuje banka povsem novo ekipo; Božo Jaševič je bil v odstopu in mi smo se potem do konca leta sporazumeli, da sem šel iz uprave in imel tudi nekaj časa na voljo, da sem si poiskal nove izzive v gospodarstvu.

Torej ne bo v smislu, on je zamenjal vas, vi pa bi lahko zamenjali njega, ker imate vzvod?
Nadzorni svet ima ingerenco, vezano na postavljanje in pa tudi za odpoklic uprave.

Zanima me seveda tudi to - vemo, da bo večinski delež v NLB-ju treba prodati do leta 2017. Postopki po navadi tečejo nekje dve leti. Bomo te roke zamudili?
SDH je odgovoren lastnik in menimo, da je dve leti dovolj, da lahko profesionalno privedemo prodajne postopke do konca.

Boste torej pravočasno odprodali predvideni delež?
Naša namera je, da skozi profesionalne postopke odprodamo delež v NLB-ju in skušamo s tem vrniti davkoplačevalcem čim več denarja, ki je bil potreben za reševanje banke.

Mogoče zelo na kratko. Predlog nadzornega sveta NLB-ja je, da se razširi oziroma popolni, da bi bil devetčlanski. Veliko ugibanj je, ali je to samo pot, da bi večje število nadzornikov utrdilo položaj gospoda Medje na mestu predsednika uprave. Kakšno je vaše stališče do tega?
SDH podpira idejo, da se na ustrezen način kalibrira nadzorni svet, tako z vidika števila kot tudi z vidika kakovosti. Delo v nadzornem svetu take banke, kot je NLB, in vseh komisij, ki so povezane s tem, je v bistvu zelo, zelo odgovorno, naporno. Zahteva praktično celega človeka in zato se nam zdi seveda smiselno, da je za skupino NLB oziroma za NLB nadzorni svet ustrezno skalibriran za kakovostno delo nadzornega sveta in njegovih številnih komisij.

Torej, če vas pravilno razumem, ste za povečanje članov oziroma števila nadzornikov v NLB-ju?
Podpiramo to.

Podpirate tudi njihove predloge?
Poglejte, kadrovski postopek v SDH-ju je v bistvu jasen. Mi imamo svojo proceduro skozi kadrovsko komisijo, ki mora biti potem naknadno še skladno z zakonom o bančništvu dodatno verificirana na ustreznih organih v banki. In to proceduro seveda bomo skušali pripeljati čim prej do konca. Potrebujemo pa za to še nekaj časa.

Ne vidite pa, da je ta razširitev nadzornega sveta tudi možnost, da se utrdi položaj gospoda Medje za predsednika uprave?
To zagotovo težko komentiram.

Če se dotakneva še primera Sava. Pretekli teden je z mesta predsednika uprave odstopil Matej Narat. Z Matejem Naratom se že dolgo poznata. Ste ga vi pozvali k odstopu?
Imeli smo en operativni sestanek, ki je bil redne narave. Prvič sem se ga udeležil kot predsednik uprave SDH-ja. In ko smo dobili celostne informacije o tem, kaj se dogaja na celotni zadevi, sem ga na koncu sestanka dejansko pozval, naj razmisli o tem, da s svojim umikom razelektri celoten položaj. In da skušamo potem v novih zasedbah najti neko rešitev, ki bo pripeljala do tiste točke, ko bomo lahko ves ta potencial boljšega poslovanja dobršnega dela turističnega gospodarstva v Sloveniji skozi donose skušali vrniti davkoplačevalcem.

Ampak če vas pravilno razumem, ste človeka, ki ga ocenjujete, da je dobro delal, prosili, naj odstopi?
V bistvu sem ga pozval čisto s tega vidika, ker je zgodba na relaciji do DUTB-ja prišla praktično do nekega ekstrema, ki je onemogočal racionalno poslovno dogovarjanje, s katerim smo skušali doseči uspešno prisilno poravnavo Save.

Ali mislite, da bomo z odhodom Narata davkoplačevalci lažje sprejeli idejo, da se Savo prenese z DUTB-ja v državne roke, v SDH?
Davkoplačevalci bodo po mojem mnenju ustrezno sprejeli idejo, če bo morebitna transakcija narejena na ekonomsko vzdržen način, ki ne poslabšuje položaja davkoplačevalcev. Zato je seveda zelo pomembno, da v razgovorih z DUTB-jem - ki ima seveda drugačen mandat, kot ga imamo mi v okviru strategije upravljanja naložb, državnih naložb - skušamo najti neki kompromis. Moram reči, da sem v tem trenutku zmerni optimist in da bom šel v dobri veri v razgovore, s katerimi bomo poskušali najti neko rešitev, ki bo omogočila sanacijo Save skozi resne konsolidacijske procese na turistični diviziji.

Gospod Jazbec, kako naj razumemo davkoplačevalci, da je za nas dobro, da sprejmemo Savo v državne roke; Sava ima namreč 240 milijonov evrov dolga in negativni kapital; zakaj bi bilo to za davkoplačevalce dobro, da jo imamo?
Sava je v bistvu podjetje, ki ima v svojih sredstvih zelo, zelo pomembne dele slovenskega gospodarstva, predvsem govorim o turizmu. In s tega vidika mislim, da bi bilo zelo nevarno lahkotno razpravljati o tem, da je boljše, da gre Sava v stečaj. Ker to bi najverjetneje pomenilo, da bi bil skozi stečajni postopek izplen upnikov mnogo manjši, kot bi lahko bil v nekem normalnem procesu prestrukturiranja in na koncu ob delni oz. celotni privatizaciji čez nekaj let, ko bodo vse te sinergije, vsi ti procesi prestrukturiranja dokončani. Menim, da moramo zdaj ekonomsko dokazati, seveda pod zelo, zelo jasnimi pogoji, da je pot, ki vam jo jaz v tem trenutku nekako skušam zagovarjati, tista prava z vidika maksimalnega izplena davkoplačevalskega denarja.

Kdaj bomo videli te izračune? Kdaj boste predlagali odkup terjatev?
Tukaj je kar nekaj kompleksnih pravnih in ekonomskih vprašanj. Mi intenzivno delamo na tem, zelo težko pa vam obljubim neko časovnico. Ampak je pa ta projekt pri nas dokaj visoko na prioritetni listi. Seveda bo pa moral prestati najprej še test našega nadzornega sveta.

Do konca leta?
Težko vam obljubim oziroma težko kar koli rečem v tem trenutku. Intenzivno pa delamo na tem.

Mogoče še to: kako je gospod Narat sprejel vaše besede, da naj odide?
Rekel je, da je o tem že razmišljal in da je to seveda dodaten signal. In takrat je rekel, da si bo vzel nekaj dni časa za razmislek in da nam bo sporočil svojo odločitev.

Toliko za zdaj. Morda bi prosila še kolega Florjana.
Hvala lepa, gospod Jazbec, visoko na prioriteti je verjetno tudi Adria Airways. Ste menda tik pred reševanjem Adrie. Boste v ponedeljek podprli dokapitalizacijo?
Z Adrio sem se soočil že leta 2011, ko sem bil v NLB-ju. Tudi takrat je bila zelo napeta situacija. Danes je zadeva mogoče še kompleksnejša. Kaj je cilj? Cilj bi moral po mojem mnenju biti, in to je to, kar mi zagovarjamo, da skozi privatizacijski postopek preprečimo stečaj Adrie Airways, ker ocenjujemo, da obstaja toliko potencialnih negativnih eksternalij, učinkov na gospodarstvo.

Zato bi veljalo resno dati vse napore v to smer, da z vsemi deležniki, in teh ni malo, skupaj z državo in morebitnimi zasebnimi vlagatelji, ki so pripravljeni vložiti v to podjetje, najdemo rešitev, da bo privatizirana Adria preživela in postala podjetje, kot temu rečemo, na osnovi "going concern".

Niste mi odgovorili na vprašanje. Boste podprli dokapitalizacijo? Kot oba veva, je stečaj resna grožnja.
Dokapitalizacija nosi s sabo zelo, zelo veliko pogojev, ki jih v pogajanjih tudi mi zelo dejavno izpostavljamo. In to je tako imenovana pravična delitev bremen sanacije, da bi Adria lahko bila pripravljena na privatizacijo. Pogajanja intenzivno potekajo, dnevno pa imamo zelo intenzivne sestanke in konferenčne klice na to temo. Mislim, da gredo zadeve za zdaj v pravo smer. Vendar, če se hočemo dobro izpogajati v imenu države, potrebujemo še nekaj tednov časa.

Kaj konkretno to pomeni - pravična razporeditev bremen? Ali to pomeni, da se bo država oziroma upniki morala nečemu odreči? Vemo, da so največji upniki Kontrola zračnega prometa, Aerodrom Ljubljana in Petrol.
Bremena lahko, če sem zelo tehničen, opisujemo na način, da se nekaj odpiše, da se nekaj reprogramira, da se na neko kreditno terjatev mogoče obesi nižja obrestna mera, da se mogoče koga pripusti h kakšnim zavarovanjem in tako naprej. Vse to bomo morali tehtati in vrednotiti, ko bomo pripravljali predlog za nadzorni svet SDH-ja.

Kdaj se bo to zgodilo?
Težko rečem. Rekel sem, potrebujemo še nekaj tednov časa, ker je zadeva z vidika števila deležnikov in kompleksnosti procesa zelo, zelo težka in hiteti bi bilo zelo neodgovorno.

Pa ste optimist? Verjamete, da se Adrio splača rešiti?
Tudi na tem primeru lahko rečem, da sem v tem trenutku zmerni optimist.

Še mogoče o Telekomu Slovenije. Kaj pomeni petkov podpis pogodbe z ameriškim skladom Apollo, ki je že kupil oziroma bo lastnik NKBM-ja?
Mi smo se podpisali pod papir, ki z ničimer ne zavezuje države oziroma nas kot upravljavca h kakršnim koli nadaljnjim korakom, kar se tiče razpolaganja z delnicami Telekoma. Obstajajo tudi drugi scenariji in mislim, da je tu uprava Telekoma zelo dejavna, tudi v smislu tega, da se vzame neko od tri- do petletno obdobje za resno prestrukturiranje. Tako da so scenariji privatizacije oz. začasne zaustavitve in resnega prestrukturiranja ter potem obnove postopkov v prihodnosti v tem trenutku popolnoma odprti.

In zakaj potem pravzaprav ta podpis? Zakaj ne greste sami v prodajo? Zakaj se sami ne lotite takšne naložbe, kot je Telekom Srbija?
Ta podpis SDH-ja oziroma države nič ne stane. K ničemur se nismo zavezali. Seveda se bomo v dobri veri pogovarjali in dogovarjali naprej. Bodo pa robni pogoji od SDH-ja, da bi se eventualno sploh to lahko zgodilo, relativno hitro zelo jasno postavljeni. In kot rečeno, razpolaganje s samo naložbo oz. delnicami Telekom mora prestati tudi test nadzornega sveta in vlade.

Imate mogoče tudi načrt B, da greste sami ponovno v postopek prodaje?
V tem trenutku lahko rečem, da pri načrtu B nismo zelo dejavni, opažamo pa, da je uprava Telekoma, kar seveda pozdravljamo, zelo dejavna v iskanju ukrepov prestrukturiranj, ki bodo na dolgi rok najverjetneje prinesli dodano vrednost za delnice Telekoma.

Lahko poveste še, kateri so trenutno najaktualnejši postopki prodaje, ki jih pelje uprava? Kaj bo s Polzelo, kaj bo s Palomo?
S tega seznama, ki je bil že pred časom potrjen, delamo precej intenzivno pri končevanju postopkov glede Palome in Adrie Airways Tehnike. Kar zadeva samo Polzelo, moramo narediti dodaten napor okoli analize potrebnega prestrukturiranja, da vidimo, koliko dodatnega kapitala in likvidnosti je potrebnega. Pri Polzeli smo do neke mere optimisti, ker vidimo, da je menedžment relativno dober in soliden in da proizvod, ki ga Polzela ima, ima svoje kupce in kakovost. Pri Polzeli je tako potreben še neki dodaten napor od nadzornega sveta in od uprave v smislu strokovne podlage, ki nam bo potem omogočila resno prestrukturiranje.

Še mogoče vprašanje: kako boste reševali Lipico in Lipico Turizem, javno-zasebno partnerstvo - da ali ne?
V tem trenutku je tu še kar nekaj vprašanj, ampak glede na to, da sem se v prejšnji službi tako ali drugače ukvarjal tudi s turistično dejavnostjo, zagovarjam pogled nekaterih, ki trdijo, da bi bilo treba produkt kot tak, se pravi Lipico, voditi enovito. In to je neka osnovna teza, ki jo podpiram, več kot to v tem trenutku niti ne morem povedati.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz bi imela še dve vprašanji za konec. In sicer, zanima me najprej, kaj ste sklenili oziroma kaj ste se dogovorili z razrešenima članoma, Matejem Runjakom in Matejem Pircem? Ste jima ponudili zaposlitev, jo bosta sprejela, bosta sprejela odpravnino? Kaj ste se dogovorili?
Mi smo jima ponudili zaposlitev, ker je bila to naša dolžnost. Posledično smo se dogovorili za nekoliko drugačen aranžma. Podrobnosti vam brez soglasja obeh strani ne morem razkrivati, smo pa tudi v tem procesu sledili temu, da maksimalno zaščitimo interese SDH-ja, tako v ekonomskem kot tudi v pravnem smislu.

Če vas pravilno razumem, ne ostajata na SDH-ju?
Za neko določeno obdobje bosta zagotovo zaposlena in ta zaposlitev teče že danes.

Za preostanek pa predpostavljam, da bosta prejela odpravnino?
Tukaj smo vgradili določene varovalke in pogoje, ampak, kot rečeno, na tej točki zelo težko razkrijem nekaj, za kar nimam dovoljenja nasprotne strani.

Kdaj boste to razkrili? Kdaj bo javnost izvedela, ali bo SDH plačal 120.000 evrov? Ali lahko na tem mestu že poveste, da nista prejela oziroma ne bosta prejela 120.000 evrov?
Kar lahko zdaj povem, je to, da ne bosta prejela 120.000 evrov.

Morda še vprašanje za na konec: zanima me, zakaj vi menite, da ste najprimernejši kandidat za predsednika uprave Slovenskega državnega holdinga?
Najprimernejši ... V nabornem postopku, ki je potekal in ki ga je vodil nadzorni svet, sem bil na koncu izbran. Najverjetneje so prevladale moje izkušnje, tako v bančni kot gospodarski sferi, predvsem na področju resnih prestrukturiranj, dezinvestiranj, združevanj podjetij, odprodaj premoženja in tako naprej.

Najverjetneje so tu odigrale tudi zelo veliko vlogo osebnostne lastnosti. Po duši sem zelo timski človek, tisti, ki me poznajo, lahko to potrdijo, tudi način dela, ki smo si ga zastavili kot nova uprava, je zelo timski. Se pravi, delovali bomo tako, kot nam nalagajo etični kodeks in preostala pravila in kot kolektivno telo, ki bo praktično vedno iskalo neke kompromisne rešitve v dobro Slovenskega državnega holdinga in Republike Slovenije. To so po mojem mnenju tisti glavni atributi, če skušam samega sebe skromno oceniti, ki mi do neke mere najverjetneje dajejo neko dobro popotnico, da se bom lahko uspešno spopadel z izzivi, ki jih zahteva ta funkcija.

Zelo na kratko: vam pa ni do tega položaja pomagala politika oziroma lobiji?
Ne. Ni. Preden sem se prijavil, sem najprej sam s sabo razčistil, da imam popolnoma čisto in mirno vest, potem sem tudi sam s sabo razčistil, da menim, da imam dovolj strokovne in profesionalne kilometrine in tudi sem se sam s sabo zmenil, da bo najverjetneje reakcija javnosti takšna, kot se je potem tudi dejansko zgodila. Ampak nimam nobene težave komur koli pogledati v oči in razložiti dogajanja iz preteklosti in skušati do neke mere pomagati javnosti, da se ločijo neke pravljice od tistih realnih dejstev, ki so pač takrat potekala v slovenskem gospodarstvu.

Hvala, gospod Jazbec, za ta pogovor in uspešno delo.
Najlepša hvala tudi vam.