V njih DZ vladi predlaga ukrepe za izboljšanje pravne in socialne varnosti prebivalcev, vladi pa priporočajo tudi čimprejšnjo pripravo ustavnega zakona za ureditev položaja izbrisanih. Člani SDS-a, NSi-ja in SNS-a so bili sicer precej kritični do dela varuha človekovih pravic Matjaža Hanžka.

Ta je na začetku današnjega zasedanja državnega zbora predstavil svoje poročilo za leto 2004. Matjaž Hanžek je ponovno opozoril zlasti na dolgotrajnost sodnih postopkov. Število primerov, ki izhajajo iz denacionalizacije, se zmanjšuje, izboljšal pa se je tudi odnos do ustavnega sodišča, je še povedal varuh.

Na očitke o zaostankih je Robert Marolt, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, dejal, da je vlada že predlagala ukrepe za izboljšanje stanja. Pripravlja tudi zakon o nasilju v družini, ki bo ustrezno uredil problem telesnega kaznovanja otrok, na katerega je tudi opozoril varuh.

Poziv policiji in tožilstvu
DZ je na podlagi Hanžkovega poročila pripravil 21 dopolnil. Ta med drugim vsebujejo tudi poziv, naj vlada čim prej pripravi ustrezno zakonsko ureditev, ki bo celovito uredila področje varstva pravic duševnih bolnikov. Poleg tega tožilstvo in policijo poslanci pozivajo k doslednemu spoštovanju zakonov in varstvu človekovih pravic, zlasti v predkazenskem postopku.

Glede pravosodja pa DZ vlado in sodišča poziva, naj v okviru svojih pristojnosti sprejmejo dodatne ukrepe za zagotovitev pravice do sojenja v razumnem roku.

Sprejeti sta bili tudi dopolnili poslanske skupine SD-ja, ki se nanašata na reševanje težav najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih.

Državni zbor je k predlogom priporočil sprejel dopolnili, ki so ju predlagali v poslanski skupini SD in se nanašajo na reševanje težav najemnikov v denacionaliziranih stanovanjih. Vlada mora preučiti, ali so z zakonom v zadostni meri varovane pravice nekdanjih nosilcev stanovanjske pravice v denacionaliziranih stanovanjih.

LDS in SD proti načrtom glede izbrisanih
Poslanci LDS-a so v razpravi opozarjali na vprašanje izbrisanih, ki ga namerava vlada rešiti z ustavnim zakonom, s čimer se sami niso strinjali. Bojijo se namreč, da bi utegnil tak zakon obiti mnenje ustavnega sodišča.

Ravno tako so mnenje proti ustavnemu zakonu o izbrisanih izrazili poslanci SD-ja, ki so opozorili tudi na odnos do manjšin, ki jih ustava ne ščiti.

Veliko pripomb na Hanžkovo delo
SDS in NSi sta bila bolj kritični do samega dela varuha človekovih pravic, največ pripomb nanj pa so imeli poslanci SNS-a. Ti so Matjaža Hanžka celo pozvali, naj s funkcije odstopi, saj po njihovem mnenju ne opravlja svojega poslanstva.

Gabrov predlog imenovanj pogorel
Večina v parlamentu je zavrnila novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Predlog novele, ki bi pri imenovanju ravnateljev predvidevala večjo težo učiteljskega zbora, je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Slavkom Gabrom (LDS).

V SDS-u, NSi-ju in SLS-u so menili, da novela odvzema pristojnosti šolskemu ministru in lokalni skupnosti. V LDS-u so trdili, da bi novela omogočila umik politike iz šolstva.

Nič več tobaka v medijih
Poslanci so skoraj soglasno podprli spremembe zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Novela, obravnavana po hitrem postopku, slovenski zakon usklajuje z direktivo EU-ja, ki ne dovoljuje možnosti obveščanja potrošnikov o novih tobačnih izdelkih v tisku.

Novela še posebej poudarja prepoved oglaševanja prek storitev informacijske družbe, dodane pa ima tudi definicije za oglaševanje in promocijo tobaka, sponzoriranje dogodka, dejavnosti ali posameznika in tobačnih izdelkov.

Kljub splošni podpori pa so nekateri poslanci menili, da bi se morala vlada sprememb lotiti bolj celovito.

Resolucija o enakosti spolov
Poslanci so na seji odločali tudi o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških, pri čemer so soglasno podprli resolucijo o enakosti spolov. V njej so opredeljeni ukrepi za izboljšanje položaja žensk in zagotavljanja enakih možnosti spolov v sedemletnem obdobju do leta 2013.

Poslanci so odločili tudi, da se poslancu SDS-a Pavlu Ruparju ne podeli imunitete.