Zakonska novela o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, s katero bi država 100-odstotno financirala obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah, razširjenega dela javnega programa pa ne več, ni dobila dovolj podpore v ponovnem glasovanju, saj jo je podprlo le 43 poslancev, proti pa je glasovalo 23 poslancev. Za sprejetje je novela potrebovala 46 glasov.

Pikalo: Konsenz bo težko dosegljiv

Minister za izobraževanje Jernej Pikalo je po zavrnitvi novele zakona o financiranju izobraževanja dejal, da bo treba stvari premisliti in iskati nov konsenz. Za to si bo prizadeval, a obenem ugotavlja, da bo v tem mandatu zelo težko pripraviti različico zakona, ki bo v DZ-ju dobila podporo.

Podobnega mnenja so tudi v večini poslanskih skupin. V SD, NSi in SAB so ocenili, da bodo težko uskladili predlog, ki bo imel zadostno podporo. Kljub zavrnitvi novele pa menijo, da se ministru Jerneju Pikalu ne maje stolček.

Minister za izobraževanje Pikalo je na nekatere pozive k prevzemanju odgovornosti odgovoril s pojasnilom, da smo doslej imeli že šest različic tega zakona in bi potemtakem morali vsi ministri, ki so jih neuspešno predlagali, prevzeti odgovornost. "Vemo, od kod prihajajo taki pozivi, so politični in jasno motivirani, tako da se nanje v tem smislu ne odzivam," je dejal.

Se obeta referendum?
Po ministrovih besedah bo treba do jeseni očitno stvari premisliti: "Spet so vse možnosti na mizi, veliko smo jih že preigrali. Očitno bo treba biti posebej kreativen in iskati predvsem nov konsenz."

Minister še ugotavlja, da bo v tem mandatu zelo težko pripraviti različico novele zakona, ki bo dobila podporo. Že v dveh mandatih DZ-ja so namreč iskali mogoč konsenz.
Na napoved stranke SAB, da bodo po zavrnitvi zakona zahtevali razpis referenduma na to temo, pa je Pikalo odgovoril z besedami, da je referendum najvišja oblika izražanja volje ljudstva in da vsak, ki je demokrat, ne more biti proti referendumu.

LMŠ obžaluje izid glasovanja
V stranki LMŠ obžalujejo, da novela zakona o financiranju izobraževanja ni prejela dovolj glasov. Kot so navedli, ostajajo trdni zagovorniki kakovostnega javnega šolstva. "Pokazali smo že, da želimo poiskati kompromise, s tem ko smo na seji odbora predlagali dopolnilo, s katerim bi del sredstev namenili tudi razširjenemu programu (dopolnilni in dodatni pouk ter jutranje varstvo), a ne na račun slabitve javnih šol," so spomnili. Dopolnilo ni bilo sprejeto.

Po mnenju največje vladne stranke je zdaj na potezi minister Pikalo, ki mora predlagati nov zakon. Na vprašanje, ali minister še uživa njihovo zaupanje, so v LMŠ odgovorili, da bodo o tem še opravili pogovor tako v poslanski skupini kot v koaliciji ter se na podlagi tega odločali.

SD: Zdi se, da leva koalicija nima 46 glasov
Vodja poslanske skupine SD Matjaž Han je napovedal, da bo težko pripraviti zakon, ki bo dobil zadostno podporo. "Treba bo na novo zavihati rokave, poskusiti spisati takšen zakon, da bo dobil podporo. Verjetno pa bo kakšna druga koalicija v tem državnem zboru dobila večino. Zdi se, da ta leva koalicija nima 46 glasov," je dejal. "Zdaj vidimo, da je SMC bolj naklonjen tej zgodbi, ki jo verjetno zagovarja desnica. Potem je verjetno najboljše, da spišejo svoj zakon in ga vložijo in bo zadeva rešena," je povedal Han.

Tonin ponuja drugačno koalicijo
Tudi predsednik NSi Matej Tonin se strinja, da se lahko za sprejetje tega zakona oblikuje drugačna koalicija. "V parlamentu so vsaj štiri stranke, ki bi podprle ustavnoskladno rešitev," je ocenil. Po njegovem mnenju je minister za izobraževanje Jernej Pikalo konflikt ustvaril namenoma, "ker ta konflikt predvsem prinaša politično podporo stranki SD".

Maša Kociper iz SAB meni, da bo težko najti rešitev, ki bo imela podporo 46 poslancev. O tem, kaj spada v obvezni program osnovnošolskega izobraževanja, lahko po njenih besedah presodi le ustavno sodišče. Sicer pa ne ve, ali bo izid tega glasovanja negativno vplival na koalicijo.

Levica razmišlja o spremembi ustave
Nov, usklajen predlog pa od ministra pričakuje poslanec SMC Igor Zorčič. Pojasnil je, da pred današnjim glasovanjem na stranko ni bilo pritiskov, so pa dobili prošnje za spremembo mnenja. "Žal se ta pogovor, ta napor ni zgodil prej, recimo pri sprejemanju amandmaja na odboru," je povedal. Zorčič je ob tem ocenil, da mora koalicija svoje rezultate še pokazati. "Tako da pred njo je še veliko dela. Tisti, ki mislijo, da so svoje delo že opravili, se hudo motijo," je pojasnil. Na vprašanje o možnosti predčasnih volitev pa je odgovoril, da ne ve, "komu bi bilo v interesu". Dodal je, da morajo koalicijske stranke uresničiti cilje iz koalicijskega sporazuma.

V Levici si bodo po besedah Mihe Kordiša prizadevali za spremembo ustave, ki bo ločila javno in zasebno ter bi se sredstva iz proračuna namenila le za javne šole. Meni, da je današnje glasovanje potrditev obračanja vlade v desno. "Še vedno pa v Levici poskušamo prodreti s svojimi predlogi, rešitvami in vrniti slovensko politično strategijo nazaj na leve tirnice v smeri razvoja, solidarnosti, enakopravnosti," je pojasnil. Na vprašanje, koliko še verjame v sodelovanje s to koalicijo, je odgovoril: "Ne vem, koliko še verjamem, vsekakor pa upam."

Ponovno potrjena nepremičninska novela

Novelo zakona o nepremičninskem posredovanju, ki omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih zaračunavajo agencije, je v ponovnem glasovanju podprlo 51 poslancev, 21 pa jih je bilo proti.

Zakonske spremembe določajo omejitev višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov.