Zakon je predstavila ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič. Po njenih besedah sistem vajeništva ni pomemben zgolj zato, ker bo poklicno izobraževanje mladih približal potrebam delodajalcev, ampak tudi, ker prinaša nove možnosti za zaposlovanje mladih. Pomembno se ji zdi, da bo vajencu pri delodajalcu zagotovljeno socialno varstvo, da mu bo pripadala nagrada in da ta ne bo vplivala na pravico do socialnih transferjev družine.

Vajeništvo bodo po besedah ministrice začeli uvajati postopoma že v naslednjem šolskem letu, pri čemer v prvih treh letih pričakuje do 200 vajencev na generacijo.

Koalicija za
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so koalicijske stranke napovedale, da bodo zakon podprle.

V SMC-ju se po besedah Ivana Škodnika zavedajo, da vajeništvo ni čudežno zdravilo proti brezposelnosti mladih, lahko pa odigra pomembno vlogo. "Obstajajo dokazi, da osebe, ko končajo poklicno izobraževanje in usposabljanje, zlasti pa osebe, ki končajo vajeništvo, praviloma lažje preidejo v zaposlitev," je dejal poslanec.

Jan Škoberne (SD) je odgovoril na nekatere kritike, da vlada z zakonom v DZ prihaja pozno: "Morda je zakon nekaj, kar res čakamo predolgo, a smo to dobili zgrajeno na način, da ga lahko pozdravimo in da lahko z njim odgovorimo na ključne dileme." Je pa to, kako bo zakon deloval, odvisno predvsem od tistih, ki jih zadeva, je poudaril.

V DeSUS-u po besedah Petra Vilfana zakon podpirajo, ker po njihovem prepričanju vzpostavlja pravi odnos med dijakom in tistimi, ki bodo nudili vajeništvo, prav tako pa dijaku zagotavlja kakovostno usposabljanje, spremljanje vajeništva in varnost. Posebej pa ga pozdravljajo, ker omogoča, da se v sistem vključijo tudi brezposelni, "saj s tem krepimo vseživljenjsko učenje".

Opozicija: Zakon ni tako slab
V večjem delu opozicije so v predstavitvi stališč poslanskih skupin ocenili, da zakon ni tako slab, a dodali, da bo treba nekatere dele v nadaljnji obravnavi temeljito popraviti. Menili so tudi, da vlada z zakonom zamuja. "Lahko bi rekli končno. Po treh poskusih SDS-a imamo le na mizi zakon o vajeništvu, ki ga je pripravila vlada," je dejal Tomaž Lisec (SDS).

Osnutek zakona se jim ne zdi "tako napačen, je pa slabši, kot je bil predlog SDS-a, predvsem bolj birokratski", je dejal. V nadaljnji obravnavi zakona bo treba po mnenju SDS-a natančneje določiti predvsem vlogo poklicnih zbornic, "katerih vloga je prevelika, prevelika teža se daje tudi sindikatom".

"Vsak izgubljeni dan na tem področju pomeni slabši izobraževalni sistem in bolj otežen prehod iz izobraževanja v zaposlitev," je dejal Jožef Horvat (NSi) in tako tudi on obžaloval, da je vlada zakon pripravljala tako dolgo.

Zakon je po oceni poslanca sicer korak v pravo smer, a nikakor ni optimalen. Predvsem čas, ko je vajenec pri delodajalcu in v šoli, bi moral biti po njegovem mnenju daljši. To bi omogočilo, da bi lahko procesi potekali nemoteno daljše obdobje. Kljub temu meni, da si zakon zasluži priložnost, zato ga bodo v prvem branju podprli.

NP: Ključno je, da se vključijo dijaki
Podporo v prvem branju je napovedala tudi Alenka Bratušek. V poslanski skupini nepovezanih poslancev namreč ocenjujejo, da bo vajeništvo mladim omogočilo zgodnejšo poklicno socializacijo in bolje povezalo izobraževalni sistem ter gospodarstvo. Se jim pa zdi ključno, da se v nadaljnji proces sprejemanja vključijo dijaki, "navsezadnje bo zakon najbolj vplival prav na njihovo prihodnost".

ZL izrazito proti
Izrazito odklonilen odnos do zakona imajo v ZL-ju. Po besedah Mihe Kordiša je težava v tem, da zakon ne zasleduje ciljev mladih, ampak cilje delodajalcev, ki jih subvencionira. Zelo hitro se bo po mnenju Kordiša tudi zgodilo, da bodo delodajalci vajeniški sistem izkoriščali za pridobivanje cenene delovne sile. "Lahko se zgodi, da bomo dobili le še en derivat prekarne oblike," je opozoril.

O tem, ali je zakon primeren za drugo obravnavo, bodo poslanci odločali v petek.

Poklici v prvem letu
Na ministrstvu za prvo leto načrtujejo vključitev vajencev v štiri programe srednjega poklicnega izobraževanja: oblikovalec kovin - orodjar, kamnosek, mizar in gastronom hotelir. Na ministrstvu so napovedali, da bodo vajeniško obliko izobraževanja uvedli postopno. Pilotno jo bodo preizkusili na omejenem številu programov in za omejeno število vajencev, šol in delodajalcev. Vajenec bo imel status dijaka, ki se usposablja na delovnem mestu najmanj 50 odstotkov izobraževalnega programa.

Vključitev v vajeništvo po zakonskem predlogu ne bo obvezna ne za delodajalce ne za dijake. Vključeni pa bodo tisti delodajalci, ki bodo imeli prosta vajeniška delovna mesta in bodo za izvajanje vajeništva izpolnjevali vse zahtevane pogoje. V dijaški in študentski organizaciji zakonu niso naklonjeni, saj po njihovem mnenju sledi interesu gospodarstva in ne vajencev.

Na Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije so zakon pozdravili, a hkrati opozorili, da je ministrstvo spreminjalo predlog brez dogovora z zbornico, zato z zakonom niso popolnoma zadovoljni.