Vlada se zaveda, da gre pri predlogu prednostnega dispečiranja elektrike iz Teša za pomembno vprašanje, zato preučuje alternativo temu ukrepu, je v DZ-ju povedal premier Miro Cerar. Ukrep je predviden v noveli energetskega zakona, slednja je v javni obravnavi. Namenjen je zagotavljanju tekočega in zanesljivega obratovanja Teša.
"Tu ne gre za pokrivanje morebitnih izgub Termoelektrarne Šoštanj," je v odgovoru poslancu ZL-ja Luki Mescu o možnih alternativah omenjenemu ukrepu poudaril predsednik vlade. Mesec je namreč ocenil, da gre pri prispevku za prednostno dispečiranje za prispevek za izgubo, ki jo iz šestega bloka proizvaja Termoelektrarna Šoštanj (Teš).

Cerar je spomnil, da je predlog energetskega zakona v javni razpravi, ministrstvo za infrastrukturo zbira predloge, mnenja. Iz javne razprave si obeta dobre predloge, tudi na ministrstvu bodo vložili poseben napor v to tematiko. "Poiskati moramo prave rešitve," je dejal.

Energetska (ne)odvisnost
Z vidika zagotavljanja zanesljive in kakovostne oskrbe z električno energijo je tvegano biti preveč odvisen od sistemskih storitev iz tujine, zato vlada po njegovih pojasnilih poglobljeno preučuje alternative temu ukrepu, ki bi zvišal zneske na položnicah.

"Rešitve so mogoče znotraj energetskega sistema in HSE-ja, kjer je še veliko prostora za povečanje učinkovitosti," je poudaril Cerar, ki je naložil pristojnim ministrstvom, da v tej smeri iščejo rešitve. Od Slovenskega državnega holdinga (SDH) pa pričakuje, da bo zahteval, da Holding Slovenske elektrarne (HSE) izvede vse potrebne ukrepe prestrukturiranja za izboljšanje učinkovitosti delovanja Teša.

"Ne zatiskamo si oči pred dejstvom, da je cena premoga, ki ga uporablja Teš, še danes precej višja od tiste, ki je ekonomsko smiselna in mogoča. Tudi si ne zatiskamo oči, da je potrebno in mogoče izvesti racionalizacijo poslovanja na ravni celotnega HSE-ja," je izpostavil.

Vlada se po njegovih pojasnilih zavzema za stabilno, učinkovito in trajnostno naravnano oskrbo z energijo, pa tudi za zmanjšanje energetske odvisnosti. Spomnil je na domače in mednarodne okoljske obveznosti, zato vlada zagotavlja podporo investicijam, ki povečujejo trajnostno naravnano oskrbo skozi izrabo obnovljivih virov energije.

"Vse aktivnosti vlade vodijo k večji racionalizaciji rabe energije in uresničevanju koncepta zelene Slovenije," je dejal Cerar in dodal, da se vlada hkrati zaveda, da še ne zmoremo brez visokega deleža proizvodnje elektrike iz termoelektrarne.

Ob tem je spomnil, da si je vlada na začetku mandata zastavila nalogo, da bo potrebna neodvisna revizija šestega bloka in ekonomike prihodnjega obratovanja. Ta revizija in ukrepi bodo namreč omogočili tudi morebitne odškodninske zahtevke.
Zaveze glede NLB-ja nespremenjene
Zaveze Slovenije Bruslju glede prodaje NLB-ja ostajajo nespremenjene, je v odgovoru na poslansko vprašanje Alenke Bratušek (NP) zagotovil premier Ponovil je, da vlada ni predlagala podaljšanja roka prodaje, SDH pa nadaljuje z aktivnostmi, da bodo zaveze vlade Bratuškove izpolnjene.

Bratuškova je spomnila, da je Evropska komisija kot enega izmed pogojev za dodelitev državne pomoči NLB-ja določila rok za prodajo 75-odstotnega deleža v banki, ki se izteče konec letošnjega leta. Zanimalo jo je, kaj je vlada storila, da bi banko prodala, oz. zakaj se ni odločila za podaljšanje roka za prodajo, če pri tem ni bila uspešna.

"Podaljšanje roka ali druge spremembe zavez niso bile predlagane, SDH pa nadaljuje z aktivnostmi, da bodo zaveze izpolnjene v roku. Pričakujem pa, da bo prodaja izpeljana tako, da davkoplačevalci ne bodo utrpeli še večje škode, kot so jo že," ji je odgovoril Cerar.
"Preudarno" z drugim tirom
Drugi tir ostaja prioriteta te vlade, a ga načrtujemo skrbno in preudarno, da ne bi prišli v zagato, ki se je zgodila pri Teš 6, je v odgovoru na poslansko vprašanje Mateja Tonina (NSi)izpostavil Cerar.
Tonin je v svojem poslanskem vprašanju izpostavil, da je glede drugega tira znano le, da gradnjo podpirajo vse politične stranke. "Še danes ne vemo, koliko nas bo stal drugi tir, in tu je zgodba popolnoma enaka kot pri Tešu. Vemo, da ga bomo gradili, ne vemo pa, koliko nas bo stal," je bil kritičen. Poslanec je podvomil o tem, da bo vlada res začela z gradnjo drugega tira, saj nista znani ne finančna konstrukcija ne tehnična izvedba.
Cerar je v odgovoru poudaril, da bo gradnja te proge tehnično zelo zahtevna in bo trajala več let, saj bo na 28 kilometrih treba premagati skoraj 400 metrov višinske razlike. Spomnil je, da je vlada marca lani ustanovila projektno podjetje 2TDK, pridobila je tudi že gradbeno dovoljenje, ki je maja lani postalo pravnomočno.

Zakonska podlaga za investicijo
Prav tako je v pripravi zakon, ki bo v nekaj mesecih po njegovih besedah verjetno že v DZ in bo uredil pravno podlago za izvedbo investicije. Ob uspešni zagotovitvi finančnih virov pa lahko že konec letošnjega leta pričnemo s pripravljalnimi deli, je dodal Cerar.

Razpis za pripravljalna dela bo objavljen sredi leta, razpis za dela na trasi načrtujejo konec leta, do sredine prihodnjega leta pa se bo pristopilo k realizaciji glavnega projekta, ki bo trajal nekaj let.

Računajo na evropski denar
Premier je še enkrat pojasnil, da finančna konstrukcija temelji na izdatnem financiranju iz evropskih programov, Slovenija je za projekt v obliki kapitalskega vložka v podjetje 2TDK investirala 200 milijonov evrov, prav tako namerava vlada projekt realizirati s financiranjem zalednih držav, s katerimi se še pogaja. Okoli 30 odstotkov sredstev namerava zagotoviti še s kreditom Evropske investicijske banke.

Tonin je zahteval dopolnitev odgovora, saj, kot je dejal, Cerar ni odgovoril na vprašanje o vrednosti projekta. Poslanec NSi-ja je pri tem navedel, da v javnosti krožijo informacije o vrednosti projekta med nekaj več kot 600 milijoni do milijarde evrov.

Cerar je pojasnil, da je vrednost projekta ocenjena na manj kot milijardo evrov, o skrbnih ocenah pa, kot je dejal, ne morejo govoriti javno, saj bodo vrednosti projekta predmet pogodb, ki jih bodo sklenili z izvajalci projekta.
Vzdržnost pokojninske blagajne
Glede na močno negativno demografsko gibanje, ki je značilno za Slovenijo, bi bile za dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne potrebne tudi spremembe na trgu dela, je povedal Cerar. V odgovoru na vprašanje vodje poslanske skupine DeSUS-a Franca Jurše je pojasnil, da bela knjiga zdaj kot alternativni predlog obravnava možnost znižanja prispevne stopnje delojemalcev ob zagotovitvi dodatnih virov financiranja pokojninske blagajne. Po besedah premierja se pri tem ponujajo predvsem trije mogoči pristopi.
"Najprej po načelu 'vsako delo šteje v popolni meri' bi se prispevki plačevali iz vsakega dohodka iz dela ne glede na pravno razmerje in bi se nato tudi upoštevali pri izračunu pokojnin," je dejal Cerar. Po univerzalnem načelu pa bi se prispevki za socialno varnost plačevali po ekonomski zmožnosti zavarovancev.

"V tem primeru bi se breme pokojninskega sistema deloma preneslo tudi na posameznike, ki pridobivajo dohodek iz kapitala," je poudaril premier. Ob tem je spomnil še na načrtovano uvedbo demografskega rezervnega sklada, kot tudi na potrebo po zagotovitvi kakovostnih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Več bo treba po njegovih besedah storiti tudi na področju osveščanja javnosti o staranju prebivalstva. Ob tem je Cerar dejal, da se je treba pogovoriti tudi o možnosti podaljšanja delovne aktivnosti starejših nad 55 let.

Manj pa je Cerar naklonjen dvigu prispevne stopnje delodajalcev, ki po navedbah Cerarja ne bi zadostoval za zagotovitev dolgoročno vzdržnost pokojninske blagajne, temveč bi morali hkrati dvigniti prispevno stopnjo tudi na strani delavcev. A Cerar meni, da je precej primernejši ukrep znižanje prispevne stopnje, ki je botrovalo večjim vlaganjem v raziskovanje in razvoj tako pri podjetjih kot tudi na ravni države.