Edvin pravi, da prvih nekaj mesecev uporabe prepovedanih drog sploh ni opazil, da bi bilo kar koli narobe, sčasoma pa mu je uspelo ugotoviti, da se spopada z odvisnostjo. "Sem odvisen. Kaj zdaj?" se je vprašal.
"Ne bi rad delal reklame, ampak je neki poseben občutek," je dejal za Skit. "Daje eno toplino, neko moč, ki jo začutiš in doživiš na neki poseben način."
Med nezakonite droge uvrščamo kanabioide, opiate, kokain, halucinogene droge in sintetične droge.
V Sloveniji sta najpogosteje zlorabljeni drogi marihuana in hašiš, ki jih uvrščamo med kanabioide. (vir: Moj psihoterapevt)
V Sloveniji je na voljo kar nekaj programov za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog. V grobem jih ločimo na nizko- in visokopražne, glede na zahtevnost in predvstopne priprave ter pogoje.
Nizkopražni programi so vsi tisti, kamor lahko vstopa večina odvisnikov brez večjih predvstopnih zahtev in so primerni tudi za tiste, ki sicer ne nameravajo vzpostaviti abstinence od prepovedanih drog, se pa želijo poučiti o varnem jemanju drog, škodljivosti svojega ravnanja in opraviti morebitna testiranja za hepatitis B in C ter HIV okužbo. Med najbolj organiziranimi programi, ki imajo vzpostavljeno mrežo po Slovenije in delujejo v okviru zdravstvenih ustanov, so metadonski programi. V teh programih običajno delajo zdravnik, medicinska sestra, lahko psihiater ali psiholog in socialni delavec. V programu imajo odvisniki zagotovljeno ustrezno nadomestno zdravljenje z metadonom ali drugimi ustreznimi substancami, zdravstveno varstvo, skupinske terapije in zdravstveno-vzgojne programe.
Če se odvisniki ne želijo vključiti v nadomestno metadonsko zdravljenje, se lahko vključijo v viskopražne programe, ki zahtevajo takojšnjo abstinenco brez nadomestnega zdravljenja z drugimi odvisnost povzročajočimi substancami. Projekt Človek, terapevtske komune različnih ustanoviteljev, programi, ki jih vodijo bivši odvisniki, so le nekatere med njimi. Neredko pa je ravno financiranje lahko velika ovira za vključevanje odvisnikov, še posebej to velja za programe, ki so organizirani v tujini. (vir: Združenje zdravnikov družinske medicine)
Nekoč je bila zasvojenost opredeljena predvsem v povezavi s ponavljajočim uživanjem snovi (denimo alkohol in droge), ki je vplivala na razvoj skupine vedenjskih, kognitivnih in fizioloških fenomenov.
Danes pa vemo, da ima zasvojenost širše razsežnosti, saj smo lahko zasvojeni tudi z različnimi vedenji, kot so igranje iger na srečo, pornografija, hrana, odnosi, delo, nakupovanje, uporaba sodobnih tehnologij in drugimi. (vir: Nacionalni inštitut za javno zdravje)
Društvo za zmanjšanje škode zaradi drog Stigma: 01 519 33 89;
http://www.drustvo-stigma.si
Slovensko združenje za zmanjševanje škodljivih posledic drog – Drogart:
01 349 72 70, 070 444 404; http://www.drogart.org
Center za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog: Tel. 01 587 49 80, 01 587 49 00;
http://www.psih-klinika.si
Skit - sezona 1
Maja: Slišala sem celo, da smo si poporodno depresijo izmislile moderne ženske
Helena in Sanja: Študentske mame smo kot nekakšno pleme
Tina: Osamljen si lahko tudi takrat, ko si obkrožen s prijatelji
Edvin: Heroin ti postane kot nekakšen topel objem
Rebecca in Katarina: V slovenski šoli nas niso pravilno izobrazili o nadlegovanju
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje