"Številne preventivne aktivnosti Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS), drugih organizacij in institucij ter objave medijev kažejo rezultate", so ob objavi lanske statistike gorskih reševanj sporočili iz GRZS-ja. Število nesreč v gorah v lanskem letu po navedbah zveze po dolgem času ni bilo rekordno. Z izjemo leta 2020, ko so bile okoliščine specifične zaradi covidnih ukrepov, je namreč število gorskih nesreč iz leta v leto raslo od leta 2014 dalje, ko se jih je zgodilo 392. Leta 2023 so morali gorski reševalci posredovati pri 687 nesrečah, lani pa se je številka ustavila pri 633. A kot poudarjajo gorski reševalci, dela še zdaleč ni konec, cilj pa ostaja nespremenjen – da bi število nesreč v goah naraščalo počasneje, kot raste število obiskovalcev slovenskih gora.

Sorodna novica Gorski reševalec Matjaž Šerkezi: Nekdo gre dvakrat v hribe, pa bi bil že gorski reševalec ali vodnik

Analiza gorskih nesreč v letu 2024 sicer kaže, da je bil za četrtino kriv zdrs, ki tako ostaja najpogostejši vzrok, tesno pa mu s 24-odstotnim deležem sledi nepoznavanje terena. Tretji najpogostejši dejavnik je s 15 odstotki telesna nepripravljenost, ki pogosto sovpada s precenjevanjem lastnih sposobnosti. Ob tem na GRZS-ju opozarjajo, da je bil v 22 odstotkih primerov, ki ko so morali posredovati v lanskem letu, glavni razlog za nesrečo neustrezna osebna ali tehnična oprema. "Kljub vse večjemu ozaveščanju o pomembnosti pravilne opremljenosti ta delež ostaja skrb vzbujajoče visok," so poudarili.

Večina nesreč, 58 odstotkov, se je lani zgodila med hojo po označenih poteh, desetina pa se je zgodila na brezpotjih oz. po tem, ko so pohodniki skrenili z ustaljene poti. Sedem odstotkov nesreč je bilo medtem povezanih z aktivnostmi v zraku, šest odstotkov pa je bilo nesreč med plezanjem. Manjši kot leta 2023, ko je znašal 3 odstotke, je bil lani delež nesreč, ki so se zgodile med turnim smučanjem – le en odstotek. "Upad pripisujemo občutno manjši količini snega v primerjavi s preteklimi leti," so pojasnili na GRZS-ju.

V slovenskih gorah lani umrlo 37 ljudi

Kljub manjšemu številu nesreč se jih je več končalo s smrtjo. Leta 2023 je namreč v slovenskih gorah umrlo 28 ljudi, lani pa 37. "Ta podatek nas boleče opominja, da gore so nevarne in da reševalci, kljub vsem prizadevanjem, nismo vsemogočni. Nepredvidljive okoliščine, na katere nimamo vpliva, bodo vedno del gorskega sveta," poudarjajo na GRZS-ju. Kot dodajajo, lahko za preprečitev najhujšega scenarija največ naredijo pohodniki sami – predvsem s skrbno preventivo, načrtovanjem tur in natančnim spremljanjem vremenskih razmer.

Med tujimi pohodniki, ki so potrebovali pomoč, prevladujejo Nemci

Med vsemi pohodniki, ki so lani potrebovali pomoč, jih je bilo 41 odstotkov nepoškodovanih, kar je manj kot leta 2023, ko je bilo nepoškodovanih 43 odstotkov. "Upamo, da to kaže na večje zavedanje gornikov o lastnih omejitvah. Kljub temu pa ta delež ostaja razmeroma visok, kar nas ponovno opozarja na pomen temeljite priprave in odgovornega obiska gora," poudarjajo gorski reševalci. Četrtina vseh pohodnikov, ki so potrebovali pomoč gorske reševalne službe, je bila lažje poškodovana, skoraj petina pa težje.

Za Slovenci, ki so bili udeleženi v dobrih 55 odstotkov vseh gorskih nesreč, so reševanje v letu 2024 najpogosteje potrebovali državljani Nemčije (58), sledijo Čehi (31), Nizozemci (28), Poljaki (19) in Belgijci (17). Skupno je sicer pomoč gorskih reševalcev lani potrebovalo 289 tujcev, kar je manj kot leta 2023, ko jih je bilo 355. Na GRZS-ju sicer opozarjajo, da se številni tuji pohodniki v težavah znajdejo tudi zaradi podcenjevanja slovenskega gorskega sveta.