Kot je po srečanju socialnih partnerjev povedala ministrica za delo Ksenija Klampfer, so se vsi strinjali, da nadaljujejo socialni dialog, ki je po njenih besedah pomemben temelj socialne države, socialnega miru in gospodarskega razvoja.

Zdaj je na potezi posebna komisija, ki bo v naslednjih dneh pripravila dopolnitev pravil Ekonomsko-socialnega sveta. Predlog sprememb, ki naj bi preprečile sprejemanje zakonov mimo socialnih partnerjev, bodo vlada, delodajalci in sindikati na seji ESS-ja obravnavali prihodnji petek, je pojasnila.

Predstavniki vlade skupaj s premierjem Marjanom Šarcem so se sešli s predstavniki delodajalskih in sindikalnih organizacij, da bi zgladili nesoglasja, zaradi katerih je bil ustavljen socialni dialog v ESS-ju. Predvsem delodajalci so pred srečanjem poudarjali, da socialni dialog ob zdajšnji praksi ni smiseln.

Prekinili so ga že konec septembra, ker se niso strinjali, da se predlogi zakonov v državni zbor vlagajo mimo ESS-ja. Razburili so jih predvsem predlogi, ki jih v postopek vlaga Levica in bi bili lahko sprejeti brez soglasja socialnih partnerjev.

Navedli so novelo zakona o minimalni plači, bojijo se, da bodo šli tako skozi sito še predlog novele zakona za uravnoteženje javnih financ, ki predvideva izboljšanje položaja študentov, predlog novele zakona o delovnih razmerjih, ki vsem staršem priznava dodaten dan plačane odsotnosti zaradi spremstva otroka na prvi šolski dan, in predlog sprememb zakonodaje, ki odpravlja dopolnilno zdravstveno zavarovanje.

Tako delodajalci kot sindikati zatrjujejo, da Levici ne oporekajo pravice do vlaganja predlogov v DZ, a bi od Šarčeve vlade in koalicije pričakovali, da predloge zakonov, ki jih vloži opozicija, na matičnih odborih zavrneta in pripravita svoje, pri čemer te uskladita na ESS-ju. A so se predstavniki vseh interesnih skupin ESS-ja raje dogovorili tako, da bodo lahko na sejah obravnavali tudi predloge zakonov, ki jih v DZ vloži opozicija.

Meh: Šarec nam je dal v nekaterih stvareh prav
Klampferjeva konkretne rešitve danes še ni znala opisati, prepričana pa je, da bo taka, da se zgodba z novelo zakona o minimalni plači, ki jo je v DZ vložila Levica in je bila lani sprejeta, ne da bi bila usklajena z delodajalci, ne bo več ponavljala. Ali bo šel na ESS po novem vsak predlog zakona, ki ga bo podprla vlada, prav tako še ni znano. Ministrica je poudarila, da bo komisija preučila zakonodajo in ustavo, saj se v DZ vlaga veliko zakonov, socialnih partnerjev pa da ne gre zasipati.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Branko Meh je po srečanju ocenil, da je "socialni dialog spet živ". Ponovil je, da delodajalci Levici in drugim strankam ne oporekajo pravice do vlaganja predlogov zakonov v DZ, želijo pa, da vlada vpliva na stranke, tako da "te zadeve" ne bodo potekale mimo nje in mimo ESS-ja. Šarec je bil po njegovih besedah na začetku sestanka zelo kritičen, pozneje pa jim "je dal v nekaterih stvareh tudi prav". Predsednik vlade je namreč menil, da sestanek ni bil potreben in bi se lahko dogovorili drugače. "A ta sestanek je bil več kot potreben. To je spoznal tudi premier," je sklenil Meh.

Z izkupičkom sestanka je bila zadovoljna tudi Jerkičeva, saj da je bilo treba opraviti razpravo o vsebini socialnega dialoga in ni škodovalo, da še enkrat pretresejo, kaj, kako in kdaj v obravnavo na ESS. Današnji dogovor razume tako, da bo vlada v vsakem primeru, ko se bo v zakonodajni postopek vlagal zakon, ki ga bo podpirala, poskrbela tudi za razpravo na ESS-ju. Na mestu predsednice ESS-ja jo je zamenjala ministrica Klampferjeva.

Levica: ESS ne more posegati v avtonomijo DZ-ja
Po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja T. Vatovca gre za pričakovan izid današnjega srečanja socialnih partnerjev. Potrdilo se je to, kar so v Levici že povedali, ko so predstavniki delodajalcev odstopili od socialnega dialoga. Vlada namreč lahko zakone predloži na ESS in tam o njih razpravlja, a po besedah Vatovca je ključno, da to ne sme biti poseg v avtonomijo DZ-ja. Torej ne sme biti podlaga za to, da bi ESS diktiral, kako in s kakšnim tempom naj odloča DZ. Če vlada "tako vneto" zagovarja socialni dialog, je od nje korektno in prav, da ESS seznani s predlogi zakonov. Če pa bi ESS delal onkraj oz. več od tega, pa bi to bil že poseg v avtonomijo DZ-ja, meni Vatovec.

Morebitno pravilo, da bi bilo za zakone na določenih področjih potrebno soglasje ESS-ja, ne samo razprava, pa bi bilo po ocenah Vatovca najmanj ustavno sporno in nesprejemljivo, saj bi s tem dali preveliko vlogo ESS-ju, ki je nima ne po zakonodaji ne po ustavi. Ob tem je poslanec poudaril na po njegovem mnenju dvojne standarde glede socialnega dialoga. Dodatek za delovno aktivnost in davčne spremembe namreč, kot je dejal, niso bili usklajeni na ESS-ju.