"Praktični pouk se je za učence zelo spremenil, med drugim tudi način izvedbe. Delo je bilo zelo oteženo," je pojasnila Tatjana Koritnik, organizatorka praktičnega pouka na Zdravstveni šoli Ljubljana.

Dodala je, da je bilo to v primeru strokovne prakse, ki jo morajo dijaki smeri zdravstvene nege seveda opraviti v zdravstveni ustanovi, še posebej vidno.

"Posledice mesecev dela na daljavo in pomanjkanja praktičnega znanja so se namreč pokazale, ko so se dijaki prvič srečali z bolniki," je še opisala težave, s katerimi so se spopadali v preteklih dveh šolskih letih, ko so se šole vmes zapirale.

Ob tem je poudarila, da je kljub temu pri dijakih opazila pozitivne trende. Poudarila je predvsem njihov trud in nesebično naravnanost ter zmožnost prilagajanja neprijetnim okoliščinam, kot je tudi omenjena odsotnost predhodnega stika z bolniki.

"Dijake moram res pohvaliti, saj so se kljub težkim razmeram zelo potrudili. Bolnikom so bili res pripravljeni pomagati," je pojasnila in dodala, da je veliko dijakov pri delodajalcih ostalo tudi po koncu praktičnega usposabljanja, kar po njenih besedah še nadalje dokazuje, da so se razmeram dobro prilagodili in se izkazali. Vseeno pa je poudarila, da to ne izključuje dejstva, koliko so zaradi okrnjene izvedbe pouka tudi izgubili.

Praksa v avtomehanični delavnici mogoča, praktični pouk v šoli pa ne

Sonja Pavlič, koordinatorica praktičnega pouka na Srednji šoli za storitvene dejavnosti in logistiko je prav tako poudarila problematiko izvedbe pouka na daljavo, vendar z nekaj ključnimi razlikami.

"Za programa avtoserviser in avtokaroserist smo imeli srečo, da so lahko dijaki normalno opravili celoten program praktičnega usposabljanja, torej celo šolsko leto. Delodajalci so namreč imeli odprte delavnice, zato je bilo delo omogočeno. Seveda ob upoštevanju ukrepov za preprečevanje covida-19," je pojasnila.

Pavlič je opozorila, da je bilo kljub omogočeni strokovni praksi problematično predhodno znanje, s katerim bi morali dijaki priti na prakso. Tega niso ustrezno osvojili, saj bi ga morali pridobiti v delavnici v šoli, ki pa je bila zaprta. Delo v delavnici v običajnih razmerah sicer poteka dva dni v tednu. Učitelji so se vseeno zelo trudili in zanje snemali videoposnetke, na katerih so demonstrirali delo, ki bi ga v normalnih razmerah izvajali v šolski delavnici.

Drugače je bilo pri dijakih smeri logistični tehnik. "Marsikatera organizacija jih na strokovno prakso ni želela vzeti in so jih usposabljali na daljavo. Velika večina je zato prakso opravila po spletu, in to smo jim pozneje tudi priznali," je pojasnila. Posledično dijaki dela niso opravili v obsegu, kot bi ga na fizični lokaciji, kar spet pomeni pomanjkanje znanja.

Po njenih besedah bodo v novem šolskem letu posledice najhujše za zaključne letnike 3-letnega programa, saj že od marca 2020 delajo v stalno spreminjajočih se razmerah. "Takšno menjavanje je za dijake stresno, za šolski sistem pa grozljivka," je zaskrbljena Pavličeva.

Težave s prenosom zvoka, nekateri učenci obupali

Davor Mikulić, profesor petja na Glasbeni šoli Celje, je opozoril, da pouk na daljavo ne more odtehtati izobraževanja v živo. Ena najbolj motečih stvari, s katero so se srečali v glasbenih šolah, je bila kakovost zvoka, ki jo zagotavljajo aplikacije za videokonference.

"Zvok je res velik problem, saj učenec ne zveni enako, kot bi v učilnici. Poleg tega zvok tudi zamuja, prav tako pa je slabša sama kakovost. Nekateri imajo poleg tega še slabo medmrežno povezavo, kar še nadaljnje otežuje izvedbo," je pojasnil.

Težave so bile še večje za otroke v prvem razredu glasbene šole, saj not sploh še ne poznajo dobro. "Tako delati eno celo uro na daljavo je grozno. Poleg tega pa so s tako majhnimi otroki morali delati starši in jim pomagati. Otroci so bili zaradi tega živčni, nekateri so tudi jokali. Velik problem je tudi ta, da ni vsak starš vešč glasbe in njene teorije, zato je otroku v tem primeru zelo težko pomagal. Starši preprosto niso navajeni tako dolgo sedeti zraven in pomagati pri učenju," je poudaril.

Mikulić je prav tako poudaril neenake okoliščine, v katere so postavljeni učenci, in so velikokrat spregledane. "Nima vsak možnosti za vajo doma. Učenci ne živijo v enakih socialnih razmerah. Poleg tega je tudi veliko učencev, ki hodijo vadit bodisi na lokacijo bodisi si inštrument izposojajo v glasbeni šoli," je povedal.

Dodal je, da se pri njem sicer ni izpisal nihče, vendar pa se je to zgodilo pri drugih profesorjih. Razlogi za to so po njegovih besedah različni, zagotovo pa veliko vlogo igrajo izjemno spremenjene okoliščine, ki so mnogim učencem vzele motivacijo.

Takšne razmere pa so po njegovih besedah zelo obremenjujoče tudi za same profesorje, ki so se tudi sami bojevali s številnimi težavami dela od doma, še posebej, če imajo doma družinske člane, ki so tudi hkrati delali ali se učili od doma. Okrnjena izvedba pouka in njene posledice tako niso vplivale le na učence, temveč so prešle v vse pore šolskega sistema.