Zaradi bistvenega zmanjšanja proračuna za zunanjo politiko bo država morala še letos skrčiti diplomatsko-konzularno mrežo, je v Köbenhavnu nakazal zunanji minister Karl Erjavec.

"To je treba skupaj doreči"
"V Skandinaviji veste, da so tri veleposlaništva, tu verjetno bo prišlo do zmanjšanja, potem Portugalska, potem imamo konzularno predstavništvo v New Yorku, ki je v igri, pa še kakšno," je minister odgovoril na vprašanje, kje bo Slovenija zapirala veleposlaništva in konzulate.

Erjavec je zatrdil, da "ne bi rad vsega izdal" in bo še potrebna analiza. O tem bo govoril strateški svet za zunanjo politiko, torej vsi nekdanji zunanji ministri, akademiki in drugi, ki kaj vedo o zunanji politiki v Sloveniji. "To je treba skupaj doreči," je poudaril.

Prepričan je, da mora težo pridobiti gospodarska diplomacija, saj lahko ta bistveno prispeva k blaženju krize v Sloveniji. "Prepričan sem, da zgolj s krčenjem proračunskih sredstev, z varčevanjem ne bomo uspešno dobili bitke v premagovanju krize," je dejal.

"DKP je treba širiti zunaj EU-ju"
Prav gospodarska diplomacija z dobro podporo diplomatsko-konzularnih predstavništev (DKP) in skupaj z delegacijami EU-ja, ki imajo več kot 150 točk po vsem svetu, bi lahko po njegovem mnenju odprla vrata slovenskemu gospodarstvu.

Ob tem je ponovil, da je treba slovensko diplomatsko-konzularno mrežo širiti zunaj EU-ja, v državah Bricsa - Braziliji, Rusiji, Indiji, Kitajski in Južni Afriki - ter v drugih novih finančnih in kapitalskih središčih.

Slovenija je lahko tam navzoča z lastnimi DKP-ji ali pa celo v okviru nove ideje o skupnih evropskih hišah, o kateri bodo zunanji ministri EU-ja govorili prav na neformalnem srečanju v Köbenhavnu v okviru razprave o varčevanju v zunanji politiki.

Ideja o "evropskih hišah" je pomembna predvsem za majhne članice Unije, kot je Slovenija, saj jim omogoča dejavnejše sodelovanje v zunanji politiki in pocenitev stroškov. Po Erjavčevih besedah bi bilo pomembno, da bi "evropske hiše" opravljale tudi konzularne storitve.

"EU se mora v krizi prilagoditi"
Erjavec je še poudaril, da se mora EU v krizi prilagoditi spreminjajočemu se mednarodnemu političnemu in gospodarskemu položaju, če želi ohraniti vodilno vlogo, ki jo ima zlasti na področju razvojne pomoči, kjer je eden najboljših svetovnih akterjev.

Po ministrovih besedah je težava tudi v tem, da se gospodarska in kapitalska moč selita s severa na jug in z zahoda na vzhod. Evropska zunanja politika se mora prilagoditi novim razmeram na vseh področjih, tudi na varnostnem in gospodarskem, je prepričan minister.