Predsednik slovenske vlade Miro Cerar je napovedal, da bo vlada Evropski komisiji kmalu poslala pismo. Gre za pismo na podlagi 259. člena lizbonske pogodbe, ki določa, da lahko članica, ki meni, da druga članica ni izpolnila obveznosti, ki izhajajo iz pogodb, zadevo predloži Sodišču EU-ja.

Vendar mora pred vložitvijo tožbe na Sodišče EU-ja zadevo predložiti Evropski komisiji, ki poda obrazloženo mnenje, potem ko obe vpleteni članici dobita priložnost, da se izrečeta ustno in pisno. Če komisija mnenja ne poda v treh mesecih po datumu prejema pisma, to ne preprečuje predložitve zadeve Sodišču EU-ja.

"Pismo komisiji bomo poslali že zelo kmalu. Ravno v teh dneh na vladi v sodelovanju s strokovnjaki, odvetniško pisarno in drugimi pripravljamo ustrezne osnove za besedilo, ki ga bomo poslali komisiji," je povedal Cerar ter dodal, da je treba komisijo najprej obvestiti, da gre za protipravno stanje, ki ga je zagrešila Hrvaška. "Pričakujemo, da bo Evropska komisija sama ukrepala, sicer pa bomo sami," je še poudaril Cerar, ki ob robu vrha v Bruslju ne pričakuje pogovorov o arbitraži in pravi, da ni od komisije dobil nikakršnega povabila ali znamenja, da bi bilo to smiselno.

Dokler ne bo spremembe stališča na hrvaški strani in dokler ne bodo pripravljeni na uresničevanje arbitražne odločbe, Sloveniji pa po Cerarjevih besedah ne preostane drugega, kakor da izvaja svojo jurisdikcijo in se pripravlja na uporabo pravnih sredstev.
Erjavec: Vse je že pripravljeno
Zunanji minister Karl Erjavec je sporočil, da je glede pisma Evropski komisiji že vse pripravljeno. Prihodnji teden bo to predstavil Cerarju, ki se bo nato odločil, kdaj bo šlo pismo v Bruselj. Pojasnil je, da se je pred kratkim sestal z odvetniško skupino, ki bo zastopala Slovenijo. Sestavljajo jo odvetniki iz tujine, v njej pa sodeluje tudi dozdajšnji glavni odvetnik Slovenije za arbitražo Alain Pellet. Vsebine pisma oziroma tožbe ni želel predstaviti, da ne bi predčasno razkril slovenskih adutov.
"Izjav, ki jih daje (predsednik Evropske komisije) Jean-Claude Juncker, ne bom komentiral. Lahko pa ugotovim, da pač prilagaja izjave glede na osebo, ki jo gosti," je še dodal minister.

Hrvaška ribičem izreka kazni
Slovenski ribiči dobivajo nove in nove kazni hrvaških organov zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu.

Puljski odvetnik Ivica Senjak, ki zastopa slovenske ribiče na Hrvaškem, je navedel, da je do četrtka sedem slovenskih ribičev (od tega pet fizičnih in dve pravni osebi) prejelo skupno 48 kazni, katerih skupni znesek znaša okoli 305.000 kun (nekaj manj kot 41.000 evrov). Kot je dodal, iz medijev prihajajo napovedi novih kazni, ki pa jih sam ne more potrditi.

Eden od slovenskih ribičev, ki so dobili kazni zaradi prečkanja sredinske črte v Piranskem zalivu, Silvano Radin, je za STA pojasnil, da zaradi burje v tem tednu noben ribič ni bil na morju. Zadnjo kazen hrvaških organov je sicer prejel prejšnji ponedeljek. Ker pa so pri izdajanju kazni datumi pomešani, ne izključuje, da bo prejel še kakšno kazen s starejšim datumom.

Vsi ribiči, ki so dobili kazen, so se oglasili odvetniku
Po njegovem vedenju so se sicer vsi slovenski ribiči, ki so do zdaj dobili kazni od hrvaških organov, oglasili zaradi pritožb. Vse so mu bile tudi predložene. Kot je spomnil odvetnik, je Slovenija z zakonom uredila finančno podporo ribičem za postopke na Hrvaškem glede plačila pravne pomoči in morebitnih plačil kazni v sodnih postopkih, pri čemer znesek ni zakonsko omejen. Senjak sicer vztraja, da bodo s pritožbami uspešni, in da izdane kazni nimajo pravne osnove.
"Upam, da Hrvaška kazni ne bo pošiljala tudi našim voznikom v Sloveniji," je dejal Erjavec.

Policija od 29. decembra obravnavala 61 incidentov
Slovenska policija je sicer od 29. decembra lani, ko je Slovenija začela izvajati razsodbo arbitražnega sodišča o meji s Hrvaško, do vključno srede v slovenskem morju obravnavala skupno 61 incidentov. V njih je bilo skupno udeleženih 110 hrvaških plovil, od tega 69 policijskih in 41 ribiških, pravijo na Generalni policijski upravi.

Glede izdanih kazni pa so na policiji pojasnili, da gre za posamezne prekrškovne postopke, ki jih posebej ne spremljajo, zaradi velikega interesa novinarjev pa so javnost seznanili zgolj s pošiljanjem prvega paketa teh postopkov.