Tako ne bodo čakali na morebitne spremembe poslovnika DZ-ja, s katerimi bi omogočili tajno glasovanje tudi poslancem, ki se seje ne morejo udeležiti, je naznanil prvak DeSUS-a, ki je sicer danes umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade.

Erjavec je to možnost zaradi okužb z novim koronavirusom oz. samoosamitve nekaterih poslancev nakazal že v ponedeljek. Kot je pojasnil, pa je končno odločitev sprejel, potem ko je preučil, kaj ta odsotnost pomeni, in se posvetoval s pravniki.

Po njegovih besedah vsem poslancem, ki so se podpisali pod predlog nezaupnice, ne bi bilo omogočeno glasovanje. Z novim koronavirusom je sicer okužen vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, natančnih podatkov o tem, koliko poslancev bi sicer manjkalo, pa za zdaj ni. Vodja poslancev DeSUS-a Franc Jurša, ki je bil v samoizolaciji zaradi stika s Hanom, je po današnjem testiranju sporočil, da ni okužen, so pojasnili v stranki.

"Nezaupnica je močen instrument, s katerim se želi s 46 poslanci oblikovati novo vlado," je poudaril Erjavec. Po njegovih besedah je prav, da pri tako pomembni zadevi lahko sodelujejo vsi poslanci.

Svet DeSUS-a podprl vstop v KUL

Svet DeSUS-a je na dopisni seji podprl predlog izvršnega odbora, da stranka postane članica Koalicije ustavnega loka (KUL). Prav tako svet stranke na predlog izvršnega odbora priporoča poslancem DeSUS, da podprejo konstruktivno nezaupnico, so za Slovensko tiskovno agencijo pojasnili v stranki.

Prvi sklep je podprlo 37 članov sveta stranke, dva sta bila proti. Za drugi sklep je glasovalo 38 članov sveta, prav tako pa sta bila dva proti.

Iskanje rešitev za tajno glasovanje na daljavo

To vprašanje je sicer odprlo razpravo o vprašanju sprememb poslovnika DZ-ja oz. iskanju rešitev, ki bi omogočile tudi tajno glasovanje na daljavo oz. zunaj sedeža DZ-ja. O tem so se danes na neuradnem posvetu pogovarjali vodje poslanskih skupin in predsednik DZ-ja Igor Zorčič. Dogovorili naj bi se, da bodo stranke pripravile predloge sprememb, v četrtek pa bo nato sledil nov posvet in dogovor, kako naprej. Glasovanje o nezaupnici vladi je tajno, zadnje spremembe poslovnika DZ-ja pa omogočajo le javno sodelovanje na seji na daljavo.

Erjavec je poudaril promocijo digitalizacije in bil kritičen do tega, da prav DZ ne sledi razvojnim zmožnostim. Po njegovem mnenju namreč ne bi smela biti težava, da bi poslanci tajno glasovali od drugod, denimo v primeru bolezni, porodniškega dopusta ali službene poti v tujini. Čas je za posodobitev poslovnika DZ-ja, je prepričan.

A obenem po njegovem mnenju ni pričakovati, da se bo to zgodilo čez noč. Zato s ponovno vložitvijo konstruktivne nezaupnice ne bodo čakali na to, ampak na izpolnitev pogojev, da bodo lahko vsi podpisani pod predlog razpravljali in glasovali.

Erjavec je prepričan, da bo to mogoče v naslednjih 14 dneh in da bo kolegij predsednika DZ-ja tedaj nemudoma določil datum za obravnavo predloga nezaupnice.

Morebiten nov predlog konstruktivne nezaupnice bodo morali ponovno vložiti v postopek z vsemi sestavinami, vključno s poslanskimi podpisi, ki jih bo moral Erjavec ponovno zbirati.

Ideja o mobilni volilni komisiji

Po izboljšanju epidemioloških razmer v DZ-ju oziroma vzpostavitvi razmer za normalno delo vseh poslancev bo torej po napovedih sledila nova vložitev nezaupnice. To je na Twitterju že napovedal tudi predsednik LMŠ-ja Marjan Šarec. "Umik konstruktivne nezaupnice je dosegel namen. Vodstvo DZ-ja se je začelo ukvarjati s tem, kako omogočiti tajno glasovanje tudi zunaj DZ-ja," je ob tem zapisal Šarec.

Sorodna novica Sprememba poslovnika bi omogočila glasovanje o nezaupnici na daljavo

Koordinator Levice Luka Mesec je v svoji izjavi povedal, da se v njihovi stranki z umikom nezaupnice niso strinjali. "Naše stališče je, da bi moral kolegij predsednika DZ-ja poskrbeti, da se tako pomembno glasovanje izvede," je Mesec spomnil, da se z epidemijo spoprijemamo že skoraj eno leto, in poudaril, da bi morali znotraj poslovniških določil najti rešitev, in predlagal, denimo, mobilno volilno komisijo, ki bi poslance obiskala na domu. Podoben sistem poznamo že na državnozborskih volitvah, ko je volivec bolan, in tako bi moralo veljati tudi za poslance, meni. "Vztrajamo, da bi moralo biti glasovanje čim prej izvedeno," je zaključil, da gre za preveč pomembno stvar, da bi z njo čakali.

Zorčič: Tajno elektronsko glasovanje ni najbolj verjetno

Po umiku Erjavčeve kandidature je predsednik DZ-ja Zorčič odpovedal tudi sklicano sejo kolegija. Če se Erjavec ne bi odločil do seje kolegija predsednika DZ-ja, bi ta po včerajšnjih zagotovilih izredno sejo, namenjeno nezaupnici, sklical za sredo. Zorčič namreč meni, da prestavitve seje v zaradi covida ravno tako negotovo prihodnost nimajo ravno veliko smisla.

Glede sprememb poslovnika DZ-ja je Zorčič spomnil, da je lani razpravo spremljala vrsta pomislekov glede varnosti in demokracije. "Nihče si ni niti upal pomisliti na tajno elektronsko glasovanje, saj tega tudi v drugih državah ni. Sploh pa ne za to, da bi se volilo predsednika vlade prek računalnika," je v izjavi v DZ-ju dejal Zorčič. Opozoril je, da taka rešitev odpira vrsto varnostnih in pravnih vprašanj. Kot je dejal Zorčič, tajno e-glasovanje tako ni najbolj verjetno. "Bi pa lahko spremenili poslovnik in omogočili tajno glasovanje zunaj dvorane ‒ da volilne komisije na neki način obiščejo poslance, ki se seje ne morejo udeležiti," je dejal.

Po Zorčičevem mnenju je precej zgovorno to, da parlament tega vprašanja ni uredil v 30 letih. "Ne zato, ker bi bil nesposoben, pač pa zato, ker gre za prvovrstno ustavnopravno in tudi varnostno vprašanje, če govorimo o e-volitvah. Dvomim, da lahko čez noč postrežemo z nekimi rešitvami," je dejal. Opozoril je še, da se ob nekaterih rešitvah odpira vrsta pravnih, političnih in etičnih, pa tudi epidemioloških vprašanj.

Eno izmed dilem je ponazoril na primeru mobilne ekipe, ki bi dostavila glasovnice poslancem za glasovanje o konstruktivni nezaupnici. Glasovanje o nezaupnici mora biti namreč izvedeno v najpozneje sedmih dneh po vložitvi predloga.

Zvečer je za Odmeve o tej temi še enkrat spregovoril. "Postavlja se vrsta pravnih, etičnih, varnostnih vprašanj. Varnostnih, ko govorimo o e-glasovnaju. Kar se pravnih vprašanj tiče; ena od možnih rešitev bi bila, da se glasovanje opravi tako, da posamezni poslanci, ki ne morejo priti v DZ, izpolnijo nekakšno glasovnico, ki jo prevzame komisija. Prvo vprašanje je, ali je to komisija, ki jo sestavljajo poslanci? In če pride do glasovanja v poznih večernih urah, ali to pomeni, da se bo ta komisija vozila po Sloveniji in pobirala te glasovnice? In na koncu, kako bo glasovnice uvrstila med preostale, da bo poslanec deležen anonimnosti? To je cel kup vprašanj, glede katerih se je DZ preizpraševal že v preteklosti, pa vendar ni prišel do nekih konsistentnih odgovorov," je izjavil.

DZ vsakemu poslancu omogoča testiranje

Glede okužb v DZ-ju pa je Zorčič v izjavi novinarjem dejal, da se te vseskozi pojavljajo. Spomnil je, da je v njem poleg poslancev zaposlenih prek 300 oseb. "Razlika med današnjimi in okužbami v preteklosti je ta, da se sedaj to vprašanje bistveno bolj politizira," je ugotavljal Zorčič.

Pojasnil je, da so se pogovarjali tudi o organiziranem testiranju. Po njegovih navedbah so bili izraženi nekateri pomisleki, odločili pa so se, da vsakemu poslancu omogočijo testiranje. To je DZ omogočil tudi devetim poslancem, ki so bili na petkovi seji parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs). Na seji je bil namreč direktor Slovenske obveščevalno-varnostne agencije Janez Stušek, ki so mu dan kasneje potrdili okužbo z novim koronavirusom.

Zorčič s podatki o rezultatih testiranj poslancev ni razpolagal. So pa v SD-ju pojasnili, da njihov poslanec Matjaž Nemec, ki je bil v ponedeljek na testiranju zaradi stika s Stuškom, ni okužen. Tudi poslanec SDS-a Dejan Kaloh je sporočil, da je bil na testiranju negativen.

Erjavec upa, da je dogodek s Stuškom "zgolj naključje"

Do Stuška in njegovega ravnanja je bil danes ponovno oster Erjavec. Na vprašanje, kako bodo lahko prepričani o prisotnosti poslancev po morebitni naslednji vložitvi predloga nezaupnice, ko pa se lahko okužbe pojavijo iz dneva v dan, je odgovoril, da "obžaluje, da je očitno direktor Sove tisti, ki je povzročil to nerodnost".

"Od visokih funkcionarjev, ki hodijo v DZ, bi pričakoval, da pridejo zdravi. Ne vem, kako naj razumem ta dogodek. Upam, da je res zgolj naključje," je dejal Erjavec. Na vprašanje, ali se je Han po njegovih informacijah torej okužil od Stuška, pa je odgovoril, da naj to preiskujejo drugi.

Različna stališča poslanskih skupin

Vodja poslancev stranke SDS Danijel Krivec je v izjavi v DZ-ju spomnil, da razni predlogi o spremembi poslovnika DZ-ja niso tako preprosto rešljivi, saj so zahteve pri tajnem glasovanju precej drugačne kot pri javnem. "Poskušali bomo, ni pa rečeno, da bomo tudi našli rešitev, ker je to tudi pravno zelo zapleteno vprašanje," je dejal. V SDS-u bodo do srede poskušali pripraviti svoj predlog, poslanska skupina se je sestala danes. Po Krivčevih besedah se strinjajo, da mogoče v prihodnje poslovnik spremenijo tudi v tej smeri, da bi bile na daljavo lahko tudi redne, in ne le izredne seje, kot je zdaj določeno.

Sorodna novica Erjavec: Državo so nam ugrabili s pomočjo avtoritarne demokracije

Vodja poslancev SMC-ja Janja Sluga je v izjavi za medije v DZ-ju poudarila, da dejansko verjame, da gre tu za zadevo odsotnosti poslancev. Povedala je, da sicer z opozicijskimi poslanci še ni govorila. Spomnila je tudi, da začasen umik soglasja h kandidaturi za mandatarja ne obstaja in da bo treba ponovno speljati ves postopek.

Po njenih besedah imajo "vsi poslanci pravico, ne nazadnje pa tudi dolžnost, da v okviru opravljanja poslanske funkcije glasujejo, sploh pri tako pomembnih vprašanjih".

Meni, da bi bilo dobro, da se glasovanje na daljavo omogoči tudi za redne seje. Pri iskanju rešitve glede tajnega glasovanja pa bi se zgledovala po glasovanju na državnih volitvah. "Na vsakih volitvah, če volivec ne more priti na volišče, lahko izrazi željo po glasovanju. V takšnem primeru ima možnost, da ga na domu obišče volilna komisija," je navedla. Ocenila je, da so se pogledi nekaterih poslanskih skupin, ki so ob zadnjih spremembah poslovnika temu nasprotovale, spremenili in bolje razumejo, kakšna je razsežnost situacije. Če bodo stranke dosegle soglasje glede rešitve, je poslovnik po njenem mnenju mogoče spremeniti v tednu ali dveh.

Da je skrajni čas za spremembo poslovnika, je na Twitterju zapisala tudi predsednica SD-ja Tanja Fajon. "Erjavec je z odločitvijo o umiku soglasja vsaj sprožil resno razpravo. Težko je razumeti, da je institucija še vedno tako okorna. V Evropskem parlamentu nam delo normalno omogočajo," je tvitnila. Kot je sporočila Maša Kociper, v stranki SAB predlagajo oblikovanje komisij, ki bi zainteresiranim poslancem omogočile oddajo glasu tudi na domu, zapečateno ovojnico pa bi odnesli v glasovalno skrinjico v DZ-ju. "V stranki smo prepričani, da bi glasovanje o nezaupnici moralo biti omogočeno vsem poslancem," je zapisala.

Poslanka SD-ja Bojana Muršič je pozdravila iskanje rešitve za tajno glasovanje na daljavo. Poudarila je, da je treba najti tako rešitev za poslance, ki so odsotni zaradi okužbe s koronavirusom, samoizolacije ali karantene kot tudi druge bolniške odsotnosti. Poslance sicer čaka še nekaj drugih tajnih glasovanj, denimo za ustavnega sodnika in viceguvernerja.

Nov postopek, ko bodo o nezaupnici lahko odločali vsi poslanci

Po poslovniku DZ-ja in ustavi mora po vloženi nezaupnici DZ volitve novega predsednika vlade izpeljati v sedmih dneh. 42 poslancev iz vrst strank LMŠ, SD, Levica, SAB in trije iz DeSUS-a so predlog vložili v petek, kar pomeni, da je bil skrajni rok za sejo ta petek. DZ lahko z večino vseh poslancev odloči tudi drugače in rok glasovanja raztegne na 30 dni.

Erjavec je sicer imel pri zbiranju podpisov težave zlasti s svojo poslansko skupino. Poslanec Branko Simonovič se pod predlog nezaupnice nazadnje ni podpisal. Danes pa je pričakovati tudi odločitev sveta DeSUS-a o predlogu izvršnega odbora, da se stranka pridruži KUL-u.

Janša: Odvržene puške v koruzi se množijo

V koaliciji so se na umik soglasja Karla Erjavca od kandidature za mandatarja odzvali ostro. Vodja stranke SDS in premier Janez Janša je na novinarski konferenci na Brdu pri Kranju dejal, da je to, kar se danes dogaja, zgolj "neko nadaljevanje te tragikomedije". "Osebno mislim, da interes strank, povezanih v t. i. koalicijo KUL, ni, da se postavi nova vlada. Mogoče je interes nekaterih, da se ta vlada zruši in da se gre potem v kaosu na volitve. Temu kaosu smo se želeli izogniti spomladi, zato smo to vlado tudi naredili. Sicer bi bilo z vidika, recimo ozkih političnih interesov stranke, ki jo vodim, boljše iti na volitve. Mislim, da bi stranka imela več od tega. Ampak skupaj s partnerji smo ocenili, da bi bilo to za Slovenijo slabo in smo zaradi tega prevzeli to breme," je izpostavil Janša, ki je prepričan, da če bi imel KUL namen reševati Slovenijo v času epidemije, potem ne bi metali puške v koruzo niti v začetku lanskega leta niti v začetku tega leta.

"Ker to, kar se je danes zgodilo, je natančno to. In pač te odvržene puške v koruzi se množijo, tako da bo počasi tam že velika gneča," je dodal.

Vodja poslancev vladajoče stranke Danijel Krivec pa v Erjavčevi zadnji potezi vidi le iskanje alibija za izmikanje fiasku ob glasovanju. "Glede na to, da tri mesece niso znali prešteti glasov, to za nas ni nobeno presenečenje. Tudi glede na to, da se tako zahtevno materijo vlaga z 42 podpisi, kar vemo, da je že vnaprej obsojeno na propad, je to samo iskanje nekega alibija, zato da se izognejo fiasku na glasovanju," je ocenil. Upajo, da se "ta burleska" ne bo nadaljevala.

Predsednik SMC-ja Zdravko Počivalšek je bil dopoldne na Twitterju oster do opozicije in nekdanjih koalicijskih partnerjev. "Nam očitajo legitimnost zaradi anket, kandidirajo pa nekoga, ki še v DZ ni bil izvoljen. Resna opozicija bi za mandatarja kandidirala vodjo svoje največje stranke. Mogoče se Marjan Šarec opogumi in v koruzi poišče odvrženo puško. Sicer ga ne bi podprl, a bi ga precej bolj cenil," je navedel Počivalšek.

Počivalškov tvit je delil tudi predsednik NSi-ja Matej Tonin. V stranki NSi so sicer zapisali, da so "Karl Erjavec in njegovi podporniki na koncu le morali spoznati, da epidemija ni pravi čas za vlaganje nezaupnic". V odzivu za STA so dodali še, da je epidemija "pravi čas za konstruktivno in državotvorno držo, s katero bomo lahko premagali covid-19".

Erjavec: Koalicijo je strah, zato surovost

Na ostre tone iz koalicije se je odzval tudi Erjavec. "Ura resnice bo prišla slej ko prej," meni. Po njegovem mnenju je koalicijo zelo strah, saj sicer "ne bi bili tako surovi odzivi".

Tudi odziv premierja Janše po Erjavčevem mnenju ne kaže na državniško držo. Janša je namreč strankam LMŠ, SD in Levica, ki jih je poimenoval kaviar levica, znova očital, da je njihov cilj zgolj nagajanje in širjenje koronavirusa po načelu "kolikor več okužb in mrtvih, toliko bolje za KUL".