Erjavec je na posvetu z vodji slovenskih diplomatskih in konzularnih predstavništev na Brdu pri Kranju požugal sosedi, da se ne zaveda, kaj neuresničevanje razsodbe pomeni za njene zunanjepolitične prioritete. Poudaril je, da Hrvaška ne bo postala članica schengenskega območja in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), dokler ne bo spoštovala mednarodnega in evropskega prava, se pravi, dokler ne bo uresničila arbitražne razsodbe o meji. Pri tem bo ostalo, "dokler bo on v vladi", ne glede na to, kaj se bo zgodilo na letos predvidenih državnozborskih volitvah.

Pohvalil je slovenske diplomate, da so države, v katere so napoteni, prepričali, da je uveljavitev arbitražne odločitve edina pot za rešitev vprašanja o meji med Slovenijo in Hrvaško. "Nobena država ni rekla, da razsodbe ni treba spoštovati," je poudaril Erjavec.

Ponovil je očitek na račun hrvaške zunanje ministrice Marije Pejčinović Burić, da zavaja tako domačo kot tujo javnost, ko pravi, da je bila meja med državama že potrjena leta 1991. Če bi bila potrjena, zakaj potem sploh pogovori o meji, zakaj je bilo vloženega toliko truda v pripravo sporazuma Drnovšek-Račan in potem arbitražnega sporazuma, se je vprašal Erjavec.

Meje ne bomo risali na novo
"Slovenija podpira dialog s Hrvaško, vendar o implementaciji arbitražne razsodbe, ne pa da bi risali mejo na novo," je še dodal slovenski zunanji minister. Ob tem je izrazil pričakovanje, da bo to na svoji prvi uradni poti v Bruselj sogovornikom pojasnil tudi predsednik republike Borut Pahor, ki bo diplomate nagovoril danes popoldne.

Pahor je ob tem poudaril, da od Hrvaške pričakuje izpolnitev arbitražne razsodbe. Opozoril je, da je bil arbitražni sporazum že kompromis, srednja pot med interesi in pričakovanji obeh držav. "Hrvaški je zagotovil članstvo v Evropski uniji, Sloveniji pa hrvaško spoštovanje odločitve arbitražnega tribunala v zvezi z mejo na kopnem in na morju. Zato ima Slovenija vso pravno, politično in moralno pravico pričakovati, da bo tudi Hrvaška izpolnila svoj del obveznosti iz te mednarodne pogodbe, da bo torej spoštovala odločitev arbitražnega tribunala," je dejal Pahor.

Kakšne bodo posledice priznanja Palestine
Erjavec je zbranim diplomatom tudi orisal aktualni zunanjepolitični položaj in aktivnosti, ki Slovenijo na tem področju čakajo v tem letu. V prvi vrsti je podčrtal pomen delovanja v okviru Evropske unije, ki se sooča z veliko izzivi, od vprašanj, povezanih z njeno prihodnostjo spričo brexita, do varnostnih vprašanj in izzivov množičnih migracij.

Opozoril je tudi na problem vztrajanja Avstrije pri izvajanju nadzora na meji. Slovenija ocenjuje, da ta nadzor ni več potreben in bo pri tem vztrajala. Podrobneje je analiziral tudi situacijo na Bližnjem vzhodu in ocenil, da je regija kot celota vse bolj nestabilna, nepredvidljive pa so tudi posledice tega. Nove napetosti je povzročila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da prizna Jeruzalem kot prestolnico Izraela in vanj preseli ameriško veleposlaništvo, je poudaril Erjavec.

Napovedal je, da bo po decembrski pozitivni odločitvi vlade za priznanje Palestine kot neodvisne države to zdaj branil še v parlamentu. Pričakuje, da bo odbor DZ-ja za zunanjo politiko o zadevi razpravljal v začetku februarja, proces priznanja pa naj bi se sklenil marca ali pa najkasneje aprila. "Bo pa treba podrobno pojasniti, kakšne bodo posledice tega dejanja za Slovenijo," je opozoril minister.

Erjavec je zavrnil tudi očitke, da Slovenija vodi preveč prorusko oziroma preveč proameriško politiko. Slovenija je partner ZDA, zlasti v Natu, a hkrati sodeluje z Rusijo, ki je zelo pomemben gospodarski partner. Po drugi strani izpolnjuje tudi vse skupne zaveze glede sankcij proti Rusiji, je pojasnil Erjavec. "Slovenija vodi zunanjo politiko v skladu s sprejetima zunanjepolitično deklaracijo in strategijo," je poudaril minister.