Notarski zapis o prodaji državnega deleža KIV-u je minister za okolje Karl Erjavec podpisal 19. junija lani, kupnino pa je družba na račun državnega proračuna plačala že 5. junija. Notarski zapis o prodaji državnega deleža Energetike Projekta družbi Nivo pa je podpisal 22. septembra. Nivo je kupnino državi nakazal že 4. junija lani.

Avgusta ministrstvo za finance obvestilo ministrstvo za okolje, da za prodajo potrebujejo soglasje vlade
Erjavec je ob podpisu pogodbe o prodaji deleža družbi Nivo že vedel, da bi za prodajo državnega deleža v Energetika Projektu potreboval sklep vlade, saj je 6. avgusta direktorat za javno račununovodstvo na ministrstvu za finance finančno službo na ministrstvu za okolje obvestilo, da o prodaji deležev niso prejeli sklepa vlade, da soglaša s prodajo, kupnina pa je bila na račun države nakazana, piše Dnevnik.

Poleg tega iz notarskega zapisa izhaja, da je notarka Erika Braniselj, ki je skupaj s strokovno službo ministrstva za okolje pripravljala pogodbo o prodaji Energetike Projekta družbi Nivo, Erjavca 22. septembra lani pred sklenitvijo posla vprašala, ali obstajajo kakšne pomembne okoliščine posla, za katere sama ne ve, in Erjavec ji je odgovoril, da so vse pomembne okoliščine pravnega posla vsebovane v omenjenem notarskem zapisu in da drugih pomembnih okoliščin tudi sam ne pozna.

Erjavec: Pogodba je nična, v Ajpesu že zabeležena nova prodaja
Minister Erjavec je v ponedeljek, ko je zadeva prišla v javnost, dejal, da je pogodba o prodaji državnega deleža nična. Vendar pa je iz registra Agencije za javnopravne evidence in storitve (Ajpes) razvidno, da je KIV 16,33 odstotka Energetike Projekta, ki ga je kupil od države, že prodal naprej družbi Santosa. Naj ob tem dodamo še, da je KIV državi plačal 80.000 evrov, prodal pa ga je za 161.000 evrov.

Kopač: Ministrstvo je prvi del preskočilo
Prodajo državnega deleža je v ponedeljek komentiral tudi zdajšnji direktor direktorata za energetiko na ministrstvu za gospodarstvo in nekdanji minister za okolje Janez Kopač. Erjavec je namreč dejal, da so Energetika Projekt prodali v skladu z opcijskimi pogodbami, ki so bile narejene med Kopačevim ministrovanjem leta 2004. Pojasnil je, da je kot minister za okolje pridobil mednarodno donacijo institucije GEF, pogoj pa je bil, da sredstva vloži kot kapitalski vložek v podjetja, ki se ukvarjajo z daljinskim ogrevanjem na lesno biomaso, in Energetika Projekt je eden izmed njih. V pogodbi, kjer je bila tudi opcijska klavzula oziroma obveznost odkupa po določenem času, je bil opredeljen tudi postopek prodaje v skladu z vladno uredbo, po kateri je najprej treba poiskati katerega koli kupca, šele če nikogar ne najdeš, prodaš tistim, ki so določeni po pogodbi. Dejal je, da je ministrstvo za okolje prvi del preskočilo in aktiviralo določilo iz pogodbe.

"Verjetno na koncu tako ne bi bilo nobenega drugega kupca, kot je ta, ki je dejansko bil. A je bil postopek izrazito napačno izpeljan," je dejal Kopač, ki je v ponedeljek izrazil dvom, da je minister Erjavec za to napako neposredno vedel.

Opcijska pogodba, ki jo je leta 2004 podpisal Kopač, je določala, da mora ministrstvo v od treh do petih letih po podpisu pogodbe delež prodati. Maja lani je ministrstvo obvestilo vse tri opcijske zavezance (poleg KIV-a in Niva še družba Baco) o nameri, da bodo uveljavljali pravico do prodaje državnega deleža v Energetiki Projektu. KIV in Nivo sta se odzvali in junija nakazali kupnino, Baco pa je odstopil svoj delež KIV-u.