O stališču glede prodaje 49-odstotnega državnega deleža v podjetju Energetika Projekt z Vranskega brez sklepa vlade s strani ministra za okolje Karla Erjavca smo povprašali tudi parlamentarne stranke, do zdaj pa smo prejeli dva odgovora iz vrst koalicije.

LDS presenečena nad takšno "napako"
V LDS-u so presenečeni, "da se lahko v današnjem času, ko so postopki prodaje državnega premoženja povsem jasni in nedvoumni, zgodijo takšne napake." Zato v prihodnjih dneh od pristojnih organov pričakujejo jasne odgovore, saj jim dozdajšnja pojasnila niso zadostna, predvsem pa pričakujejo ukrepanje.

V Zaresu pa so dejali, da je vsaka nezakonitost, ki jo zagreši minister, problematična, vendar ni tudi vsaka nezakonitost enako težka. Zato je naloga predsednika vlade, da oceni težo nezakonitosti in se na tej podlagi ustrezno odzove.

Neodvisni poslanec DeSUS-a Franc Žnidaršič, nekdanji poslanec DeSUS-a, pa je dejal, da ni prav, da stranko vodi človek, ki dela takšne napake. Za stranko bi bilo po njegovem dobro, da bi Erjavec takoj odstopil.

Pahor se bo odločal glede na koalicijo
Premier Borut Pahor pa je dejal, da sta se z Erjavcem zjutraj že slišala, premier pa je ministru za okolje naročil, da naj o vsem napiše poročilo. O verjetnosti razrešitve pa se bo odločil glede na posledice, ki jih bo odločitev imela za koalicijo. Prav tako je Pahor zatrdil, da bo poslušal tudi mnenje koalicije, na koncu pa bo odločitev njegova, saj je zanjo odgovoren.

"Vprašanje je, ali bo njegov odgovor prepričal tako strokovno kot laično javnost, na koncu politično in mene, da je problem, na katerega je bilo opozorjeno, rešen in zanj ni ali je odgovoren. Na koncu se moramo odločiti, kaj je prav in kaj narobe glede njegovega nadaljnjega dela v vladi," je dejal Pahor.

Sicer pa se mora Pahor glede usode Erjavca odločati že v drugi zadevi, saj je bil pred kratkim zoper njega vložen tudi obtožni predlog zaradi nevestnega dela v službi med njegovim vodenjem ministrstva za obrambo v zvezi z nakupom oklepnikov Patria. Sicer pa je pred počitnicami dejal, da se bo v primeru patria glede Erjavca odločil glede na to, kaj je prav in kaj je narobe, in ne glede na koalicijo.

Koalicija se bo sicer na rednem sestanku sešla že v torek in nedvomno govorila tudi o ministru za okolje.

.

Erjavec za napako okrivil notarko
Minister za okolje Karl Erjavec se sicer v zadevi ne čuti odgovornega za napake. Pojasnil je, da je pogodbo sestavila strokovna služba ministrstva za okolje skupaj z notarko, ki mu je pogodbo tudi prebrala in predstavila, in takrat ni posumil, da bi bilo kar koli narobe, zato je pogodbo podpisal. Pozneje se je izkazalo, da pogodba ni bila sestavljena v skladu s predpisi, in takoj, ko je to izvedel, je začel postopke za razveljavitev pogodbe, je za Jutranja poročila na TV Slovenija dejal Erjavec, sicer pravnik po izobrazbi.

Dejal je, da se ne čuti odgovornega za podpis pogodbe, saj meni, da bi ga morala notarka po zakonu opozoriti na neskladnost s predpisi, zato je krivda na njeni strani. Dodal je, da je bil v tej zadevi očitno zaveden in da se dogodek izkorišča za politično gonjo proti njemu.

Erjavec junija prodal delež v Energetika Projektu
Erjavec je namreč junija 2009 prodal državni delež v podjetju Energetika Projekt z Vranskega, ne da bi za to imel sklep vlade, kar je pri prodaji državnih deležev nujno.

Vlada mora namreč o vsaki prodaji kapitalskega deleža države o prodaji soglašati s posebnim sklepom. Ker Erjavec takega soglasja ni imel, je ravnal nezakonito, poroča časopis Dnevnik. Svojo napako naj bi že sprevidel, saj naj bi zdaj na ministrstvu začeli postopek za razveljavitev pogodb o prodaji deleža.

49-odstotni delež države v Energetiki Projektu je Erjavčevo ministrstvo za 242.000 evrov prodalo zasebnima podjetjema Nivo Celje in KIV. Ker je ministrstvo za finance državni delež ocenilo na 483.000 evrov, obstaja tudi sum, da je Erjavec oškodoval državni proračun, še piše časopis.

Ministrstvo za finance napako opazilo že takoj
Da s prodajo nekaj ni v redu, so prvi ugotovili na ministrstvu za finance junija lani, ko so opazili, da sta na transakcijski račun države prišli dve nakazili za 80.874,92 evra in 161.749,84 evra, in ugotovili, da nimajo dokumentacije za izknjiženja. Ker se je izkazalo, da za prodajo ni sklepa vlade, je ministrstvo za finance menilo, da prodaja ni bila izvedena v skladu s pravnimi podlagami. Poleg tega ostaja odprto tudi vprašanje, ali je ministrstvo pred prodajo izvedlo cenitev državnega deleža v podjetju in ali je minister imenoval komisijo za prodajo deleža. Še bolj pa ostaja neznano, zakaj smo to izvedeli šele skoraj pol leta po dogodku.