V stranki zahtevajo dopolnitev zakona, ki bi jasneje določil, da sodelavci okupatorja ne morejo dobiti statusa žrtve vojnega nasilja. Erjavec se sklicuje na koalicijsko pogodbo, v kateri je zapisano, da morajo koalicijske partnerice soglašati pri predlogih zakonov.

Najmanjša stranka v koaliciji je prepričana še, da bo zakon umaknjen iz postopka, če soglasja med partnericami v koaliciji ne bo.

Upokojenska stranka se sicer zavzema, da bi status žrtev vojnega nasilja dobili tisti, ki so se domov vrnili pred koncem leta 1945, sodelavci okupatorja, ki so pobegnili, pa ne.

Ob 15-letnici ni skoparil s pohvalami
Erjavec sicer ni skoparil s pohvalami ob 15. obletnici obstoja stranke. V slovesnem delu seje sveta stranke je dejal, da dosledno uresničujejo predvolilne obljube ter da zaradi takšne pokončne drže postaja pomembna politična sila v slovenskem političnem prostoru.

Poudaril je nujo, ki narekuje takšen razvoj stranke, da bo pridobila čim širši krog volivcev, poudaril pa je tudi moč stranke, izraženo v dejstvu, da je odločilni jeziček na tehtnici v koaliciji.

Kaj še žuli DeSUS?
DeSUS je pojasnil tudi stališče do dveh zakonov, s katerimi se ne strinja s koalicijskimi partnericami. "V zvezi s horo legalis in versko svobodo v koalicijski pogodbi ni niti ene črke," negodujejo v DeSUSU.

SDS: Zakon ni tehten razlog za izstop
V SDS-u menijo, da neusklajena novela, ki ima le simbolno vrednost, ne more biti tehten razlog za izstop DeSUS-a iz koalicije.

Vodja poslanske skupine SDS-a Jože Tanko je dejal, da je bil zakon o žrtvah vojnega nasilja v parlamentarno proceduro vložen s podpisi vseh štirih koalicijskih poslanskih skupin, zato je usklajen. Vsi pomisleki so se pojavili naknadno. Tanko upa, da bodo novelo uskladili in jo nato ponudili v podpis tudi opozicijskim strankam.

Tudi v NSi-ju so začudeni nad DeSUS-ovo grožnjo, saj menijo, da je "koalicija na zadnjem sestanku upoštevala praktično vse pripombe DeSUS-a."