Novinar TV Slovenija Matej Hlebš je za Odmeve poročal, da so v muzeju po napadu našli potni list Martine Blaj, za katero se je pozneje izkazalo, da je bila ena izmed dveh storilcev. Ker je bil potni list ponarejen, a vseeno veljaven - izdan je bil na upravni enoti v Mariboru -, so kriminalisti, ki so preiskovali okoliščine eksplozije, posumili, da so v dogodek vpletene jugoslovanske državne službe.

Takratni direktor koroške direkcije za varnost Adolf Pichler je tako za Odmeve dejal, da je bil potni list izstavljen na priimek Lorger, v preiskavi pa se je tudi pokazalo, da je žig v njem pristen.

Ertl: Služba je odkrila organizatorja
Za pojasnilo je zato novinar zaprosil še Tomaža Ertla, ki je bil takrat vodja Udbe. "Služba s tem ni imela nič, razen da je odkrila organizatorja, ga predala sodišču, da je bil obsojen in je to odsedel," je dejal. S tem je mislil na Luko Vidmarja, enega izmed storilcev, ki je v napadu tudi izgubil nogo. O njem je Stane Kavčič v svoji knjigi zapisal, da je bil uslužbenec SDV-ja Slovenije, kot elektrotehniku pa so mu zaupali montiranje prisluškovalnih naprav in eksplozivnih snovi. Kavčič je še trdil, da Vidmar napada ni izvedel iz osebnih razlogov, temveč službeno, ampak poudaril, da velikovški atentat ni delo jugoslovanske tajne policije, "ki ga je poslala in atentat operativno organizirala, ampak je rezultat sklepa vodilnih političnih osebnosti".

Se pa dogodka, ki se je zgodil 18. septembra 1979, spominja Renate Hermann. Dejala je, da ni takoj vedela, da je šlo za bombo, ampak da je samo pomislila, kaj se je zgodilo z ljudmi v muzeju. Ko je odhitela v muzejski prostor, je najprej našla lažje poškodovanega muzejskega uslužbenca, nato pa je slišala še hudo ranjenega Vidmarja. "Slišala sem nekoga, ki je stokal, to je bil ta moški (Vidmar, op. a.). Videla sem ga, bil je brez obleke, vohalo se je osmojeno meso, nato sem videla, da nima več noge," je pojasnila dogajanje.

Blajeve pa že ni bilo več, za njo je ostala le krvava sled. Prijeli so jo, ko se je zatekla po zdravniško pomoč. Oba sta se poškodovala zato, ker jima načrt ni popolnoma uspel. Bomba se je namreč sprožila nehote, ko ju je med njenim nameščanjem presenetil muzejski paznik.
Kot je znano, je vprašanje Velikovca na nedavni seji DZ-ja ob obravnavi predloga ustavne obtožbe zoper predsednika republike Danila Türka odprl predsednik SDS-a Janez Janša. Predsednika je javno vprašal, kaj ve o atentatu v Velikovcu leta 1979, saj je kmalu zatem postal najvišji funkcionar, pristojen za avstrijsko Koroško in slovensko manjšino.

Predsednik Türk odgovarja, da je bil takrat ob dogodku, za katerega je izvedel iz medijev, osupel, "tako kot mnogi drugi ljudje pri nas". Tako kot ozadja dogodka ni poznal takrat, mu to ni znano tudi danes, je ponovil.