Po več kot sedmih urah razprave so poslanci tako odločili, da ustavno sodišče o morebitnih Türkovih kršitvah ustave ne bo presojalo. "Predlog za uvedbo postopka ustavne obtožbe je pravno neutemeljen, moralno nesprejemljiv in politično škodljiv," je v svojem odgovoru poudaril predsednik države Danilo Türk. Zato je predlagal predlagateljem umik ustavne obtožbe.

Türk, ki ni poslušal uvodnega govora predsednik SDS-a Janeza Janše, ampak je v dvorano DZ-ja prišel, ko je ta končal govor, je najprej pojasnil, da je v parlament prišel iz spoštovanja do poslancev in do institucije DZ-ja. Če predlagatelji ne bodo umaknili predloga, pa predsednik države predlaga poslancem, da ga "odločno in energično zavrnejo".

Predsednik države je znova spomnil, da je Ertla odlikoval za njegovo vlogo pri akciji Sever, ki je bila po njegovih besedah pomembna zmaga na poti Slovenije k samostojnosti. Dodal je, da predlog ustavne obtožbe ne vsebuje niti minimalne vsebine, ki jo predpisujeta poslovnik DZ-ja in zakon o ustavnem sodišču.

"Ustavna obtožba ni pravno utemeljena"
"Predmet ustavne obtožbe je lahko le pravni akt ali materialno dejanje predsednika republike, ne pa dejanja, ki so jih ali naj bi jih storile druge osebe. Z ustavno obtožbo se ugotavlja subjektivna odgovornost za konkretna dejanja," je poudaril Türk in zatrdil, da branje predloga ustavne obtožbe jasno pokaže, da v njem ni nobene pravne utemeljitve.

Ob tem je dodal, da nobena od omenjenih konstrukcij ne očita predsedniku države konkretnega protipravnega dejanja. "Če so bila očitana dejanja nekoč storjena, so jih storili drugi ljudje, za dejanja katerih aktualni predsednik republike ni in ne more biti odgovoren," je ocenil in nadaljeval, da je "poskus naprtiti predsedniku republike odgovornost za taka dejanja ne le politično, ampak predvsem pravno nevzdržno in je v nasprotju s samim bistvom prava".

"Če bi bil Ertl obsojen, ne bi mogel biti odlikovan"
O očitkih glede Ertla je Türk dejal, da o kaznivih dejanjih odločajo sodišča. "Če bi bil Tomaž Ertl kdaj obsojen za katero od očitanih kaznivih dejanj, bi gotovo ne mogel biti pozneje odlikovan. Če imajo avtorji predloga za uvedbo postopka ustavne obtožbe kakšne dokaze o krivdi za očitana kazniva dejanja, so dolžni vložiti ovadbo. Pri tem pa morajo upoštevati, da je kriva ovadba kaznivo dejanje."

Predsednik države je tudi zatrdil, da so avtorji predloga ustavne obtožbe potvorili sodbo vrhovnega sodišča iz leta 2002, saj da ta ne uporablja izraza "zločinska organizacija". Po njegovih besedah je kazensko odgovornost treba vselej dokazati individualno. Prav tako je prepričan, da je predlog ustavne obtožbe dvoličen, saj da je poln "izjemno hudih obtožb, že prave demonizacije enega od odlikovancev, Tomaža Ertla". Na drugi strani pa je jeseniški SDS podprl podelitev častnega priznanja Jesenic Ertlu, je še dejal predsednik države.

Ob prihodu in odhodu predsednika države iz dvorane DZ-ja so vstali vsi poslanci, razen poslancev največje opozicijske stranke.

"Türkova odsotnost znak arogance"
"Tako trdovratne obrambe kriminalne organizacije, kot je bila Udba, v zadnjih dvajsetih letih ni bilo. To je izjemno ilustratitvno," je o Türkovem govoru dejal predsednik SDS-a Janez Janša. Dodal je, da je Türkova odsotnost med njegovo obrazložitvijo predloga ustavne obtožbe znak arogance.

Po Janševih besedah je Türk sprevračal sodbo vrhovnega sodišča. "Vrhovno sodišče je uporabilo izraz organizacija, ki je izvajala kriminalno dejavnosti. Izvajala pa je tudi zločine. Kaj pa je drugega kot zločina to, da podstavijo bombo v prostoru, pod katerim je bila seja odbornikov v Velikovcu? A to ni zločin?"

Janša: Ertl odgovoren za mednarodni terorizem
V uvodu razprave je Janša poudaril, da je predsednik republike z odlikovanjem vodje kriminalne združbe kršil ustavo. Pojasnil je tudi, da je predsednik republike z odlikovanjem nekdanjega vodje komunistične tajne policije Udbe Tomaža Ertla nagradil osebo, ki je med drugim dokazano odgovorna za mednarodni terorizem, zatiranje svoboščin in človekovih pravic in ki je odgovorna za veleizdajo, ker ni obvestil pristojnih organov o razorožitvi slovenske Teritorialne obrambe leta 1990.

"Žrtve Udbe drugače misleči"
Janša je tudi pojasnil, da je že vrhovno sodišče za Udbo ugotovilo, da je med drugim organizirala kriminalne dejavnosti, ponarejala in podtikala obremenilne dokaze. "Žrtve tega so bili drugače misleči," je navajal Janša vrhovno sodišče in pojasnil, da je Udba vohunila za lastnimi državljani, jih zapirala, mučila in ubijala. Prav tako je urila tuje teroriste in skrivala mednarodne kriminalce pred Interpolom.

Po Janševih besedah je predsednik republike z odlikovanjem Ertla odlikoval osebo, ki je odgovorna za ogrožanje osamosvojitve Slovenije in je pozivala jugoslovanske organe, naj zatrejo osamosvojitvene procese v Sloveniji. Türk je z odlikovanjem prav tako neposredno kršil ustavno pravico do osebnega dostojanstva vsem žrtvam Udbe, je dejal prvak SDS-a in spomnil, da je Türk prisegel, da bo spoštoval ustavni red.

Prvak največje opozicijske stranke je na koncu še dejal, da mu je žal, da se morajo ukvarjati s to zadevo, saj ima Slovenija v tem kriznem času veliko drugih težav, ki pa jih vlada ne rešuje.

Tisti, ki ljubi svojo domovino ...
V razpravi so ustavno obtožbo podprli poslanci SDS-a in SLS-a, nasprotovali pa so ji v koalicijskih strankah. Najbolj hudomušen je bil samostojni poslanec Franc Žnidaršič, ki je prepričan, da "tisti, ki ljubi svojo domovino, ne 'kaka' po predsedniku".

Poslanec SD-ja Luka Juri pa je najprej prebral Janševe besede, pred desetletji zapisane v biltenu pohodniške brigade po poteh Avnoja, nato pa prvaka SDS-a obtožil dvoličnosti, saj da je poveličeval sistem, ki ga zdaj kritizira.

Janša je poslancu največje koalicijske stranke odgovoril, da ni nikoli zanikal teh besed, Juriju pa nato očital, da ne navaja tudi drugega dela zgodbe. Kot je pojasnil Janša, je bil ta pohod na njegov predlog naslednje leto ukinjen, zaradi česar ga je Zveza borcev razglasila za kontrarevolucionarja.

Janša: Je motiv za odlikovanje Ertla akcija Velikovec?
"Kot da je nek članek, ki je bil napisan, enak temu, da je nekdo podtikal bombe in zapiral ljudi. To je višek vsega sprenevedanja," je Juriju še dejal Janša. Dodal je, da je v slovenski Udbi deloval podcenter Sora, ki je bil zadolžen za mazanje obeležij heimatdiensta in partizanskih spomenikov, nato pa so za to obtoževali nemške šoviniste. Podcenter Sora je tudi organiziral miniranje daljnovodov, železniških prog in muzejev, je povedal Janša.

Predsednik SDS-a je predsednika države javno vprašal, kaj ve o atentatu v Velikovcu leta 1979, saj je kmalu zatem postal najvišji funkcionar, pristojen za avstrijsko Koroško in našo manjšino. Vprašal ga je tudi, ali je sodeloval pri izmenjavi teroristov Udbe in domnevnih avstrijskih vohunov leta 1981.

"Kaj veste o ozadju atentata v Velikovcu? Koliko časa osebno poznate Ertla in pri katerih projektih ste sodelovala? Kaj Ertl ve o vašem delovanju na avstrijskem Koroškem?" je še dejal in dodal, da bi bila potrebna temeljita mednarodna preiskava tega primera. Mogoče pa je motiv za odlikovanje akcija Velikovec, ne pa akcija Sever, je sklenil prvak SDS-a.

Na zahtevo 33 poslancev opozicijskih SDS-a in SLS-a je DZ odločal, ali je predsednik Danilo Türk pri opravljanju svoje funkcije prekršil 34 členov ustave in tri člene kazenskega zakonika, ker je konec novembra lani s srebrnim redom za zasluge odlikoval nekdanjega republiškega sekretarja za notranje zadeve Tomaža Ertla.

Za sklep o obtožbi bi moralo glasovati vsaj 46 poslancev. Če bi sklep izglasovali, bi o morebitni kršitvi ustave presojalo ustavno sodišče, pri čemer bi jo moralo podpreti vsaj šest od devetih ustavnih sodnikov.