Podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Jourova in evropski komisar za pravosodje Reynders sta ob tem pozvala, naj bo evropski dan spomina na žrtve totalitarnih režimov "stalen opomnik na našo odgovornost za ohranjanje miru, demokracije in vseh vrednot, na katerih je bila utemeljena Evropska unija".

Opozorila sta, da je lani ruski predsednik Vladimir Putin z napadom na Ukrajino v Evropo vrnil vojno, preganjanje in nezakonito okupacijo. Potrdila sta podporo Evropske unije Ukrajini in njenim prebivalcem ter poudarila, da se v tej vojni "branijo naše demokracije".

Politični odzivi v Sloveniji

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov poudarila, da je današnji dan opomin, da odmik od demokracije vodi v neskončno izključevanje in sejanje smrti. "V spoštljiv poklon žrtvam si zato obljubimo, da bomo vedno varovali demokracijo, spoštovali človekove pravice in dostojanstvo vseh," je zapisala na družbenem omrežju X, nekdanjem Twitterju.

"Obsojamo vse zločine proti človečnosti in sočustvujemo s svojci žrtev. Slovenski narod je še posebej trpel zaradi fašizma in nacizma," pa so na družbenem omrežju X zapisali na vladi.

Predsednik opozicijskega SDS-a Janez Janša pa je ob današnjem dnevu zapisal, da se spominjamo posledic zločinskega pakta Hitler-Stalin, ki je povzročil desetine milijonov mrtvih in strašansko trpljenje. "Ker z internacionalnim socializmom Zahodni svet ni obračunal, imamo danes agresijo na Ukrajino ter cunami kulturnega marksizma," je še ob tem ocenil.

Delegacija opozicijskega NSi-ja pa je danes položila venec pred spomenikom žrtvam vseh vojn na Kongresnem trgu v Ljubljani. Predsednik NSi-ja Matej Tonin je ob tem poudaril, da Slovenija potrebuje več strinjanja glede osnovnih civilizacijskih norm. "Totalitarni režimi so na našem ozemlju pustili številne žrtve, dolžnost naše generacije pa je, da vse te mrtve pokopljemo," je dejal.

Dogodki v Sloveniji

Pozno popoldne je v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo, vojaškega vikariata Slovenske vojske in Nadškofije Ljubljana potekalo polaganje cvetja pred ameriškim veleposlaništvom, pri zaporniških celicah in pri spomeniku žrtvam vseh vojn. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore je zvečer v ljubljanski stolnici daroval tudi mašo za žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov.

Zore je v pridigi poudaril, da totalitarizmi lahko sicer podjarmijo države in narode, ne morejo pa podjarmiti enega samega človekovega srca, ki veruje, upa in ljubi. Obregnil pa se je tudi ob odsotnost nekaterih političnih predstavnikov. "Glede na to, da nekaterih političnih predstavnikov danes ni tukaj, bi človek dejal, da totalitarizmi v vseh nas še vedno niso deležni enake obsodbe," je dejal. Vendar po njegovih besedah ne gre zgolj za to, ampak tudi, da se posamezni predstavniki političnega vrha niso udeležili tudi drugih dogodkov današnjega "pietetnega spominjanja in prebujanja zavesti, kako potrebno je ostajati pozoren in buden ob dogodkih v svetu in pri nas".

Maši v ljubljanski stolnici je sledila akademija in slavnostni nagovor pravnika Mateja Avblja. Ta je spomnil, da je bil slovenski narod stoletja brez svoje države, v prvi polovici dvajsetega stoletja "skorajda edinstveno v Evropi zapisan uničenju pod udarno pestjo vseh treh totalitarizmov, fašizma, nacizma ter komunizma". Na današnji dan, ki ga zaznamujejo v številnih drugih demokratičnih državah po svetu, se tako spominjamo trpljenja in žrtev vseh teh posameznikov, njihovih družin in svojcev, je poudaril. "Spominjamo pa se zato, da se ne bi nikdar več ponovilo. Ne gre za nikakršno revizijo ali reinterpretacijo zgodovine, gre za civilizacijski minimum," je poudaril Avbelj.

Inštitut dr. Janeza Evangelista Kreka je v ljubljanski palači Kazina pripravil okroglo mizo o tem, kaj je Slovenija do zdaj naredila in kakšni izzivi jo še čakajo na poti k spravi, na kateri so sodelovali nekdanji predsednik republike Borut Pahor ter zgodovinarja Mitja Ferenc in Aleš Maver.

Napovedano je tudi polaganje cvetja pri spominskih obeležjih.

V Sloveniji dan spomina zaznamujemo od leta 2012

Evropski parlament je z resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu leta 2009 pozval k razglasitvi 23. avgusta za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Izbral je dan, ko sta leta 1939 nacistična Nemčija in komunistična Sovjetska zveza sklenili pakt Molotov-Ribbentrop, ki mu je sledil začetek druge svetovne vojne. V Sloveniji dan spomina zaznamujemo od leta 2012.