Kot so pred začetkom Evropskega tedna mobilnosti poudarili na ministrstvu, bodo s ponedeljkom vsaj v tretjini slovenskih občin za sedem dni zaprli ulice, trge in parkirišča. Namesto avtomobilom bodo ti prostori na voljo otroški igri, kolesarjenju, pešačenju, poležavanju ob branju knjig, kolesarskim servisom, delavnicam, kulturnim dogodkom, so našteli.

V okviru lokalnih programov, ki jih občine vsako leto pripravijo za svoje občane, bodo izvedeni različni ukrepi umirjanja prometa, še posebej v okolicah šol in vrtcev, v šole in vrtce bodo otroci hodili s pešbusom ali se vključili v igre, kot sta kokoška Rozi ali beli zajček.

Za starejše bodo vzpostavljeni programi za ohranjanje vitalnosti, delavnice in dogodki, na katerih spoznavajo različne oblike javnega prevoza, prevoza na klic, sisteme za izposojo koles in druge brezplačne možnosti javnega prevoza, ki jih ponujajo posamezne občine.

Vabljeni na kolesarske zajtrke

Po mestih in naseljih bodo postavljene postaje s kolesarskimi zajtrki za tiste, ki se na delo odpravijo trajnostno, spodbude za tovrstni prihod na delo bodo vsaj v tednu mobilnosti zaznamovali v večini slovenskih občin in drugih javnih zavodih, so dejavnosti nanizali na ministrstvu.

Kot so pojasnili, bodo v okviru letošnjega Evropskega tedna mobilnosti sofinancirali akcije v 52 občinah, povprečna višina sofinanciranja pa bo znašala 9500 evrov. Skupno bodo v treh letih do konca leta 2026 iz sklada za podnebne spremembe za sofinanciranje s tem tednom povezanih aktivnosti namenili 1,2 milijona evrov.

"Avtomobilski promet ostaja velik izziv naše družbe, in če si želimo uspešne, varne in zadovoljne prihodnosti za nas in naše otroke, moramo ta izziv čim prej nagovoriti. Evropski teden mobilnosti je vsakoletna priložnost, da spremenimo svoj odnos do avtomobila," je ob tej priložnosti poudaril minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer.

Stroški prometa

Vrednost zunanjih stroškov prometa v Sloveniji je v letu 2021 po podatkih Agencije RS za okolje znašala približno 4,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar 99 odstotkov teh stroškov pa je povzročil cestni promet. Tretjina stroškov je povezanih s prometnimi nesrečami, petina stroškov z zastoji, dodatnih 18 odstotkov s podnebnimi spremembami, 15 odstotkov z onesnaženjem zraka, sedem odstotkov pa s škodo na habitatih in šest odstotkov s hrupom.

"Čeprav v zadnjih letih število umrlih rahlo pada, so prometne nesreče v preteklem desetletju v povprečju zahtevale nesprejemljivih 110 življenj na leto," so še navedli na ministrstvu.
V Agenciji za varnost prometa, ki sodeluje pri dejavnostih Evropskega tedna mobilnosti, pa so ob tej priložnosti pozvali k izboljšanju varnosti ranljivih udeležencev v prometu.