SD bo v sobotnem izrednem kongresu izbiral novega predsednika stranke. Že znani trojici kandidatov Janiju Predniku, Tadeju Beočaninu in Milanu Brglezu se je s kandidaturo pridružil še gospodarski minister Matjaž Han. V Odmevih je bila zadnjič kot predsednica SD-ja gostja Tanja Fajon. Z njo se je pogovarjala Rosvita Pesek.

Kateri kandidat bo dobil vašo podporo?

Kongres bo očitno kar napet. 409 delegatk, delegatov bo jutri lahko suvereno odločalo. Zelo sem vesela nad dinamiko v zadnjih tednih, ki pokaže, da imamo do zdaj tri kandidate, cenim vse tri kandidate in tudi današnji vstop Matjaža Hana. Moram reči, da je Matjaž Han politik z dolgoletnimi političnimi izkušnjami, poznam ga vsaj 15 let. Lahko rečem, da je ne samo človek terena, da je tovariš, pa tudi zmeren politik, tako da ima moje zaupanje. Verjamem, da je v tem trenutku Matjaž Han lahko nekdo, kar si želim, ki je sposoben povezati stranko in jo utrditi. Cenim pa vse, ki so se podali v to bitko in so zadnje dni težko delali na terenu. Tudi preostale tri kandidate, vsak ima svojo zgodbo in prav ta dinamika kaže, da imamo izjemno aktivno članstvo, ki si želi stranko postaviti v svoj prostor.

Sorodna novica V boj za predsednika stranke SD tudi Matjaž Han. Fajon: Cenim njegovo potezo.

Nekateri v vaši poslanski skupini so vseeno ocenili, da je Hanova kandidatura pravzaprav razbijanje stranke in da bo SD odpeljal stran od socialdemokracije.

Vsak ima možnost do jutri, taka imamo pravila znotraj stranke, se legitimno odločiti za to kandidaturo. Kolikor razumem, ima Matjaž Han, če bi zdaj vprašali notranjo strankarsko javnost, tudi zunanjo strankarsko javnost, ta trenutek izjemno veliko zaupanja. Zlasti v zunanji javnosti je danes najvidnejši. Ravno on je politik, ki najbolj uživa zaupanje. S tega vidika bi rekla, da bi lahko bil nekdo, ki bi najbolje povezal tako notranjo socialno demokracijo kot seveda zaupanje.

Kratek komentar: ali je Matjaž Han edina opcija za socialdemokrate, kajti premier Robert Golob je jasno rekel, da si želi predsednika stranke v vladi. Če to ne bi uspelo Matjažu Hanu, potem bo stranka v silni zagati, ker bo moral eden od ministrov oditi ali si bo moral pa premier premisliti – in premier si redko premisli.

Večkrat sem povedala, da ni nobenega pogoja in ne bomo si dovoljevali postavljati pogojev. Na kongresu ne odločamo o naši vlogi v koaliciji, naša ministrska ekipa dela dobro. Jutri odločamo o našem vodstvu. Verjamem, da nam bo predsednik vlade potem prisluhnil, to so naše notranje strankarske odločitve. Tako da tisti, ki bo jutri postal predsednik, zagotovo ne bomo vztrajali oziroma pričakovali ali si dovoljevali postavljanja v tem delu pogojev.

Kar precej je bilo medijskih navedb, da ima stranka SD dober milijon dolgov in še 744 tisoč evrov nepokritega primanjkljaja. Govorimo skoraj o dveh milijonih. Neko težko breme ste pustili v stranki, da padcu podpore glede na Dominiko Švarc Pipan in o vsem tem dogajanju niti posebej ne govorimo. S kakšnim pelinom pravzaprav zapuščate stranko?

Dolgovi so in dolgovi niso iz tega mandata. Dolgovi v stranki se vlečejo, stalno jih skušamo sanirati, vsako vodstvo, vsak generalni tajnik, ki pride. Zgodila se nam je afera, slišali smo obtožbe na račun korupcije, koruptivnosti, zlonamerne ali nemarne gospodarske porabe nakupa pravosodne palače. Nič do danes. Čakamo, kaj bodo odločili organi pregona in odkrivanja. Ampak naslednje vodstvo bo seveda pregledalo finance in bo moralo najti najboljšo pot. Tudi Levstikova 15 je za vse nas simbol te stranke. Seveda si ne bi želeli prodajati te nepremičnine, ampak odločalo bo naslednje vodstvom, potem ko bodo vse številke na mizi. V vodstvu stranke sem 12 let, osem let kot podpredsednica, štiri leta zdaj predsednica. Vedno sem živela in vedno zagovarjala ničelno stopnjo koruptivnosti, socialnodemokratske vrednote in jih tudi živela. Želim si, da bo moj naslednik delal enako, da bo nekdo, ki bo povezoval, ki bo znal biti tisti, ki bo zagovarjal socialnodemokratske vrednote in predvsem, da bo deloval povezovalno. Včasih sem v stranki pogrešala iskrenost, tovarištvo in pa sodelovanje. Upam, da bo jutri neko novo obdobje. Danes se je pravzaprav pokazalo, da je bila odločitev, da gremo na kongres, prava odločitev. Ker stranka znova dobiva podporo.

Radijski kolegi so dejali, da Slovenija v tako slabih odnosih z Rusijo, kot je danes, še ni bila. Kako se boste odzvali na razglasitev enega od diplomatov na slovenskem veleposlaništvu v Moskvi kot nezaželenega?

Danes smo bili obveščeni o tem, reakcija je bila pričakovana. Mi bomo čim prej to mesto tudi zapolnili. Ne pomeni, da imamo manj diplomatov, tako da tu ne pričakujem zaostritve odnosov. Dejstvo je, da je Rusija danes agresorka, da vodi vojno v Ukrajini že tretje leto in da Slovenija razume Ukrajino, ki se bori za svojo ozemeljsko celovitost in suverenost.

Kakšno je bilo pojasnilo Rusije?

Predvsem je šlo tu za neke vrste povračilni ukrep, ne za kakršno koli dejavnost diplomata, tako da bomo mesto zapolnili čim hitreje.

Pri povračilnem ukrepu gre za ruskega podpolkovnika Lemeševa, ki ste ga izgnali 21. marca. Z njim naj bi odšlo še nekaj študentov, ki naj bi bili tukaj del ruske vohunske mreže. Kako obsežna je bila pravzaprav okoli njega ta agentura in koliko jih je še odšlo?

Bolj specifična ne morem biti. Zato so pristojne druge službe, ki zbirajo podatke o dejavnostih, in razlog, zakaj je bil en diplomat izgnan, je seveda bil pojasnjen tudi od pristojnih služb. To je dejstvo, o katerem lahko govorim.

Veliko se govori o Palestini. Slovenska prizadevanja skupaj s tremi drugimi državami za to, da se Palestina mednarodno prizna, so znana. Pred časom smo tukaj gostili politologa, ki se je vprašal, v katerih mejah priznati Palestino, ker nima jasno začrtanih meja. Katero palestinsko oblast priznati? Zdi se, da vprašanje Palestine odpira več vprašanj, kot jih zapira. Koga bomo priznali, v kakšnih mejah?

Vsi se lahko sprašujemo, katero Palestino. Dejstvo je, da kmalu Palestincev ne bo, če se ta vojna nadaljuje. Več kot milijon od praktično polovice prebivalstva je razseljenih. Pobitih je več deset tisoč ljudi. Danes je lakota tisto sredstvo vojne, ki izstrada otroke in so žrtve te vojne. To je lahko tisto simbolično sporočilo in Slovenija je v avantgardni skupini držav, vsaj priznanje neke temeljnosti državnosti. To ne bo nujno zagotovilo miru in stabilnosti. Želela bi si videti najprej trajno premirje, mirovno konferenco, vendar danes kaže, da ne bo tako. Kakšno podlago imamo? Resolucijo Generalne skupščine – govorimo o mejah iz leta 1967, torej Gaza, Zahodni breg, Vzhodni Jeruzalem. Predvsem pa danes napori, trajno premirje, dodatna humanitarna pomoč, izpustitev talcev, angažiranje pri rešitvi dveh držav in pa priznanje Palestine. Slovenija tu vodi res zelo dejavno in samozavestno politiko.