Zunanja ministrica in predsednica stranke SD Tanja Fajon je v prvem pogovoru za TV Slovenija po krajši odsotnosti zaradi hospitalizacije komentirala pestro politično dogajanje. Glede afere sodna stavba, v kateri se je znašel SD, poudarja, da želi, da preiskovalni organi opravijo svoje delo, in dodaja, da bo stranka novi pravosodni ministrici Andreji Katič stala ob strani in ji pomagala pri spoprijemanju z zahtevnimi razmerami.

SD se bo zaradi afere sredi aprila podal tudi na volilni kongres. "Zdaj je čas za refleksijo, moja ambicija pa je predvsem, da stranki vrnemo kredibilnost, da gradimo na zaupanju, socialni demokraciji. Ne nazadnje je to stranka, s katero živim že 20 let, živim vrednote in ni mi vseeno, kaj se dogaja s stranko in z njenimi ljudmi," je ob tem dejala Fajon, ki tega, ali se bo potegovala za nov mandat na čelu stranke, za zdaj ne želi razkriti.

Več o tem, kako predsednica SD-ja komentira stavko Fidesa, protest tožilcev in sodnikov ter poziv evroposlanca Milana Brgleza, naj kot zunanja ministrica na zagovor pokliče izraelskega veleposlanika v Sloveniji in od njega zahteva pojasnila glede domnevnih kršitev mednarodnega prava med obstreljevanjem enklave, lahko preberete spodaj. S Tanjo Fajon se je pogovarjal novinar Rok Šuligoj.

Afera sodne stavbe na Litijski cesti je v torek s hišnimi preiskavami dobila novo poglavje. Pod drobnogledom je bilo tudi nekaj članov vaše stranke, poteka preiskava pristojnih institucij. Kako v stranki SD ocenjujete zadnje dogodke in dogajanje v zadnjih tednih?

Zgodilo se je predvsem tisto, kar smo pričakovali glede nakupa pravosodne palače – to, da neodvisni organi preiskujejo zadevo. Tudi jaz si želim tu dobiti odgovore na vprašanja, ki si jih zastavlja tudi javnost – kaj vse je šlo pri tem nakupu narobe. Ampak kot razumem, je bilo članstvo stranke SD v hišnih preiskavah vpleteno v tistem delu, ko je že bil narejen tudi odstop generalnega sekretarja nekdanjega pravosodnega ministrstva. Drugih vpletenih, kot bi videla iz zadnjih hišnih preiskav, od članstva za zdaj ni. Želim pa si, da organi, ki so za to pristojni, opravijo svoje delo in potem bo lažje soditi.

Sorodna novica DZ potrdil Andrejo Katič za pravosodno ministrico

Dominika Švarc Pipan se je s položaja ministrice za pravosodje poslovila, nadomestila jo je Andreja Katič. Tu je bilo kar nekaj nejasnosti, krožila so različna imena, nova ministrica je še dobro uro, preden je šlo njeno ime v državni zbor, za medije potrdila, da ni kandidatka in da ni dala soglasja k svoji kandidaturi. Kako so potekali ti pogovori v stranki, kako so potekali pogovori s predsednikom vlade in ne nazadnje, ali ste vi z izbiro ministrice zadovoljni?

Mi smo se v koaliciji dogovorili, tako Gibanje Svoboda in predsednik vlade kot Socialni demokrati, da res skupaj skušamo iskati najbolj kompetentno osebo. To je naš resor in sem zelo vesela ter cenim odločitev Andreje Katič. Je izkušena političarka, ne gre na nov resor, ampak v resor, ki ga dobro pozna, in mislim, da bo lahko na tem resorju delovala tako, da bo krepila zaupanje. Tudi sama daje občutek, da se zaveda zahtevnosti situacije, v katero vstopa. Pomagali ji bomo, kolikor ji bomo lahko, tudi s strokovnimi ekipami. Predvsem pa moram reči, da sem vesela, da ta resor ostaja v rokah SD-ja. Marsikdo nam očita, da želimo kakšne stvari pomesti pod preprogo, jaz pa rečem ravno nasprotno – mogoče bomo pa s tem dokazali, da bomo spet vrnili verodostojnost ministrstvu.

Protest sodnikov in tožilcev je zagotovo ena glavnih prioritet ministrice, predvsem zaradi neuresničene ustavne odločbe. Premier je napovedal reševanje njihovih plač s posebnim zakonom, v četrtek se bo tudi srečal s predstavniki pravosodja. Kaj je na mizi?

Drži, z ministrico za pravosodje Andrejo Katič sva se malo prej pogovarjali, v četrtek ima ta sestanek. Tudi sama še ni v celoti seznanjena s tem posebnim zakonom, je pa to ena od njenih prioritet. Povedala je, da ji bo več znanega po sestanku, na katerem bo prisoten tudi predsednik vlade in se bo nato lahko bistveno lažje odločala naprej. Sodstvo je zagotovo neodvisna veja oblasti, tu je tudi ustavna odločba in to je treba spoštovati.

Sorodna novica Polh po pogajanjih: Nesoglasja z vlado bi lahko rešili v 14 dneh

Kako pa doseči dogovor z zdravniki? Njihove zahteve so nizki javni podpori navkljub velike in pri tem so neomajni.

Socialni demokrati pozdravljamo poskus mediacije. Mediacija je lahko v takih primerih, ko pride res tako daleč v sporu, zelo pomembna. Čutiti je – in tu moram izreči tudi zahvalo zdravnikom –, da se ozračje nekoliko ohlaja, da je vsak pripravljen narediti neki korak nazaj. Želim si predvsem, da mogoče, kot je zdaj zastavljena neka okvirna časovnica, v dveh tednih z neko mediacijo v Sloveniji pridemo bližje do dogovorov. Predvsem pa je tu interes pacientov in bolnikov, da njihove zdravstvene storitve nikakor ne zastanejo.

Ali lahko neki poseben zakon za sodnike in tožilce vpliva na pogovore s Fidesom? Ne nazadnje si nekaj podobnega želijo tudi sami.

Prav to je namen, ko se pogovarjamo o posebnem zakonu, da ta ne bo prizadel preostalih pogajanj. Ampak za to so pristojni resorji pravosodja, zdravstva, tako da mislim, da oni najbolj vedo, v katero smer potekajo pogajanja. Lahko pa rečem, da samo upam in podpiram vsa prizadevanja za to, da se stavka zdravnikov ustavi.

Na merjenjih javnega mnenja stranki SD ne kaže prav dobro. Ali lahko nova pravosodna ministrica pomaga s svojim delom povrniti tudi zaupanje v stranko, ne samo pravosodno ministrstvo?

Pred to afero s sodno palačo je imela naša ministrska ekipa zelo lepe rezultate, pravzaprav smo imeli celo en trend v porastu, dobro smo delali kot ekipa. Prepričana sem, da bomo Socialni demokrati zaupanje uspeli obnoviti tudi z novo ministrico. Veliko škode je bilo narejene na resorju pravosodnega ministrstva, ampak sem prepričana, da bo Andreji Katič z ekipo, ki jo postavlja, uspelo zaupanje povrniti. In ne nazadnje – seveda nas javnost meri, ampak na koncu so važni rezultati. In če nam je uspelo do zdaj delati dobro kot ministrski ekipi, verjamem, da bomo to zaupanje tudi obnovili.

Javnost bo čez dober mesec, predvidoma 13. aprila, zagotovo spremljala tudi volilni kongres vaše stranke. Ste vi osebno že sprejeli kakšno odločitev glede morebitne kandidature?

V stranki imamo postopke odprte do konca tega tedna, potem sledi še nekaj dni, da naše komisije preverijo prispele kandidature, prijave in šele tam proti sredini marca bomo imeli sestavljene kandidatne liste. Tako da zdaj je čas za refleksijo, moja ambicija pa je predvsem, da stranki vrnemo kredibilnost, da gradimo na zaupanju, socialni demokraciji. Ne nazadnje je to stranka, s katero živim že 20 let, živim vrednote in ni mi vseeno, kaj se dogaja s stranko in z njenimi ljudmi.

Sorodna novica SD bo sredi aprila odločal o novem vodstvu. Švarc Pipan stranki poslala izstopno izjavo.

Torej vi odločitve še niste sprejeli?

Refleksija.

Nova pravosodna ministrica Andreja Katič je, čeprav je dolgoletna članica SD-ja, kritična tudi do dela stranke, torej do Inštituta 1. maj, ki ste ga ustanovili skupaj z nekdanjim generalnim sekretarjem Klemnom Žibertom. Ali držijo očitki, da ste z inštitutom lahko morebiti tudi prikrito financirali stranko?

Ne bi vedela dovolj o tem, žal ne, ker mi smo kot stranka takrat ustanovili inštitut in sva tudi kot solastnika prenesla upravljavske in druge odgovornosti na tiste, ki so danes zaposleni v inštitutu. S finančno situacijo so nas seznanili podrobno, tako da več od tega pravzaprav ne morem reči. Lahko pa povem, da je stranka v prejšnjem predsedstvu sklenila, da bomo te plačane najemnine povrnili, da ne bi bilo nikakršnega dvoma. Tako da nam bo te zadeve uspelo znotraj stranke tudi sanirati in mislim, da ugodno rešiti.

Izselitev iz vile na Levstikovi je do neke mere zagotovo presenetila, kot je sam dejal, tudi direktorja Inštitut 1. maj Jana Škoberneta. Dejali ste, da boste vrnili najemnino, on je govoril o delu najemnine. Bi vi vrnili celo ali del, ki je bil namenjen obnovi stavbe?

Kot smo se pogovarjali na predsedstvu, po mojih zadnjih informacijah je šlo za vse najemnine. Je pa res, da je razmislek v nekaterih delih še odprt, tudi glede prodaje vile na Levstikovi. Res je predsedstvo sklenilo, da gremo v prodajo, ta zgodba se vleče že nekaj let in mogoče članstvo ponekod še vedno postavlja vprašaj. To je tradicionalno naša hiša, tako da bomo mogoče opravili še kakšen dodaten razmislek.

Torej ta odločitev, ki je veljala za dokončno, ni čisto dokončna oziroma bo še ena razprava na to temo?

Če bo odločitev kdo še res polemiziral, bomo morali še enkrat odpreti razpravo.

Ali imate mogoče kakšno oceno, koliko bi bila ta vila vredna? Ali veste, koliko bi kot prodajalci lahko zanjo iztržili, ali je zanimanje na nepremičninskem trgu za takšne vile in ali bi ta kupnina šla mogoče v poplačilo dolgov stranke? Javno se neuradno govori o dolgu v vrednosti približno dveh milijonov evrov.

Sorodna novica Ministrica Tanja Fajon na zdravljenju v UKC-ju Ljubljana

Iskreno ne vem, kakšna je trenutna situacija na nepremičninskem trgu, tudi ne, kakšna bi bila cenitev te vile, s tem se bodo ukvarjali drugi. Ko bodo pridobili vse informacije, bo zagotovo več znanega tudi meni. Ali bo to zadostovalo za poplačilo, ne vem. Imamo članarine, imamo denar iz državnega proračuna, skrbimo za tisto, kar je najnujnejše za zaposlene, za delovanje stranke. Upam, da nam bo uspelo v velikem delu dolg tudi sanirati. Pravzaprav pa ta velika finančna luknja ni toliko večja, kot je bila pred kakšnim letom ali dvema, samo drugače se mogoče berejo številke, drugačna je interpretacija, kaj vse je zajeto v to dvomilijonsko luknjo.

Če recimo ne bi šli v prodajo vile, ali bi to pomenilo, da se stranka z Nazorjeve seli tudi nazaj v te prostore?

Zdaj me res sprašujete preveč. Ne vem, to so skupne odločitve, niso moje odločitve. Za zdaj je predsedstvo na zadnji seji odločilo, da moramo prodati vilo, del članstva je potem postavljal dodatna vprašanja, tako da se bomo odločali skupaj – ali bomo vilo obdržali ali bomo na Nazorjevi, kjer so prostori moderni, česar je marsikdo vesel. Ampak seveda je prvo, da res najprej pogledamo, kakšne so finance in kako bomo zadeve uredili.

V petek, ob mednarodnem dnevu žensk, boste na ministrstvu gostili članice izraelske in palestinske ženske organizacije. Kako pomembni so tovrstni dogodki zaradi pravic žensk na eni in seveda konflikta v Izraelu na drugi strani?

Zelo sem vesela, da so se odzvale mojemu povabilu in da bomo ob dnevu žensk lahko govorili tako s predstavnicami Izraela kot Palestine. Predvsem zato, ker ne gre samo za grozljivo vojno, ki smo ji priča, grozljive humanitarne razmere v Gazi, tudi nevarnost terorizma in za večji regionalni konflikt. Tu gre tudi za nasilje nad ženskami, za posilstva, ki so se dogajala. Vse te vidike tragedije, ki smo ji priča na Bližnjem vzhodu, bomo obravnavali skupaj. Bliža se ramazan, marsikdo se boji, da bo konflikt prerasel, dobil še večje razsežnosti, predvsem pa je neznosno in nevzdržno število mrtvih, posebej žensk in otrok.

Ali boste upoštevali zahtevo vašega evroposlanca Milana Brgleza, ki trdi, da bi morali zaradi vojnih zločinov v Izraelu na zagovor v Ljubljani poklicati izraelskega veleposlanika?

Mogoče naš poslanec Milan Brglez ni toliko seznanjen, čeprav se večkrat slišiva in pogovarjava. Mi imamo kanale z izraelskim veleposlanikom stalno odprte in poteka ta komunikacija. Ti kanali niso zaprti, veleposlanik tudi pride na ministrstvo ali pokliče. Danes se bom tudi sama slišala z izraelskim zunanjim ministrom in želim mu prenesti tudi naša sporočila in stališča slovenske vlade do vojne v Gazi.

Zadnje dni in tedne ste bili bolniško odsotni, tudi hospitalizirani, zdaj ste nazaj v službi, kar nekaj napornih tednov in mesecev je pred vami. Kako se počutite?

Zdaj se počutim dobro, sem pa predvsem hvaležna srčnosti in prijaznosti vsega osebja v Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. Ker ko si bolan, takrat začutiš, kako veliko je pomembno, da imaš človeški stik. Veliko časa sem preživela tudi z drugimi pacienti in moram reči, da je bil vsak deležen res lepe obravnave. Ja, težki časi so tudi za mano in verjetno je bilo to moje zdravstveno stanje posledica tudi tega, da se preprosto človek ne zna ustaviti, ko je treba.