Izjava o tem, da je Slovenija na meji s Hrvaško pripravljena uvesti nadzor, ko ali če bo to potrebno, ni bila grožnja, je na novinarski konferenci pred lokalnimi volitvami v odgovoru na novinarsko vprašanje dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Pri tem je poudarila, da za zdaj ne vidi razlogov, da bi Slovenija tako ravnala.

"Pravzaprav ne razumem, zakaj je ta izjava dvignila toliko prahu. Ne gre za nič drugega kot to, da se vse države, ki so v schengenskem območju, lahko, če imajo kakršnakoli tveganja, odločijo uvesti notranje kontrole," je dejala Fajon.

Pojasnila je, da notranji nadzor meja že sedem let izvaja peščica držav znotraj schengenskega območja, kar pa je po njenih besedah v nasprotju s pravnimi podlagami, ki državam tak nadzor omejujejo na dve leti.

Ministrica je v ponedeljek spričo naraščajočega števila prihodov nezakonitih migrantov v EU dejala, da lahko za Slovenijo notranji nadzor, ki ga izvaja več držav članic schengenskega območja in je v nasprotju s pravom EU, predstavlja resen problem in velik izziv.

Slovenija si po njenih besedah ne želi, da bi s porastom števila nezakonitih prebežnikov postala nekakšen žep. Zato ves čas opozarja svoje kolege v EU, da je treba v schengnu postaviti jasna pravila in omejiti notranji nadzor, če ta res ni potreben.

Sorodna novica Avstrijski minister proti širitvi schengenskega območja

Bobnar: Policija ne bo več izvajala mejnega nadzora, izvajala bo izravnalne ukrepe

V povezavi z ravnanjem slovenske policije po načrtovanem vstopu Hrvaške v schengensko območje 1. januarja je notranja ministrica Tatjana Bobnar ob robu mednarodne konference šefov policij v Portorožu poudarila, da na četrtkovi seji vlade ni bilo govora o morebitni ohranitvi mejnega nadzora. Na vprašanje, kakšen konkretno bo režim na meji po novem letu, pa je odgovorila, da "policija ne bo več izvajala mejnega nadzora, ampak bo izvajala izravnalne ukrepe".

Ob tem je spomnila, da Slovenija ves čas opozarja Evropsko komisijo in Avstrijo, da so nadzori na notranji meji skrajni ukrep in morajo biti časovno omejeni, "sedemletno veriženje različnih razlogov, zato da se podaljšuje notranji nadzor, pa je v nasprotju s pravom EU-ja". Napovedala je, da se bo prihodnji teden sešla z avstrijskim notranjim ministrom.

Vodja sektorja za mejni nadzor pri hrvaški policiji Zoran Ničeno je poudaril, da se hrvaška policija pripravlja na vstop v schengensko območje že šest let in da je od leta 2019 na ta korak pripravljena, kar je potrdila tudi Evropska komisija. Ob meji s Slovenijo bo vzpostavila izravnalne ukrepe, na meji z Bosno in Hercegovino pa ne bo spremenila ničesar, saj Hrvaška tam že daljši čas izvaja ustrezen nadzor, kar so potrdile tudi štiri schengenske evalvacije, je pojasnil.

Šefi policij sosednjih držav in držav Zahodnega Balkana za izmenjavo podatkov o tihotapskih združbah

Policije držav z Zahodnega Balkana in petih članic EU - Slovenije, Hrvaške, Avstrije, Italije in Madžarske, so se na mednarodni konferenci šefov policij dogovarjale o vzpostaviti kontaktne točke za izmenjavo preiskovalnih podatkov o kriminalnih združbah, ki tihotapijo ljudi na t. i. balkanski poti.

Kot je na zadnji dan dvodnevne konference dejal v. d. generalnega direktorja slovenske policije Boštjan Lindav, policija ob obravnavi nezakonitih prehodov meje pridobiva velike količine podatkov, "ki pa nimajo nobene dodane vrednosti, če jih zadržujemo samo zase. Treba jih je deliti s partnerji navzdol po poti, od koder migranti prihajajo, ker zgodbo obvladujejo mešane kriminalne skupine in samo skupaj jih lahko identificiramo in skupaj izvedemo ukrepe za njihovo eliminacijo."

Po njegovih besedah je glavni namen konference oblikovati konkretno pobudo na območju celotnega Zahodnega Balkana, da bi vzpostavili mrežo kontaktnih točk za izmenjavo podatkov o delovanju kriminalnih združb, ki organizirajo nezakonite migracije. Ocenil je, da so vsi pripravljeni iskati rešitve ter da so na dobri poti.

Notranja ministrica Tatjana Bobnar je opozorila, da policije od marca beležijo povečano število nezakonitih prehodov mej zlasti na poti iz Srbije preko Madžarske v Avstrijo, nekaj tega migracijskega vala pa gre tudi preko Bosne in Hercegovine, Hrvaške in Slovenije.

V Sloveniji se je v zadnjih mesecih povečalo predvsem število migrantov iz držav, iz katerih prej niso prihajali, kot so Burundi, Indija in Kuba. Zaradi tega je Slovenija po besedah ministrice predlagala Evropski komisiji, da posreduje za uskladitev vizumske politike držav Zahodnega Balkana s politiko EU-ja. Srbija je konec oktobra za državljane Burundija in Tunizije to tudi storila in slovenski policisti operativno že opažajo manj ljudi iz teh držav, je povedala.

Poudarila je, da so imeli predstavniki notranjega ministrstva in policije v zadnjih tednih številna dvostranska srečanja, policija pa stalno sodeluje s policijami vseh sosednjih držav ter BiH-a in Srbije. Ministrica in vodja policije sta poudarila dobro sodelovanje s hrvaškimi in italijanskimi organi ter ocenila, da je Slovenija pri obvladovanju migrantskega vala uspešna.

"Balkanska migrantska pot postala najpomembnejša smer vstopa v Evropsko unijo"

Vodja službe za imigracijo in meje pri italijanski policiji Giuseppe De Matteis je ocenil, da mejni režimi nimajo vpliva na migrantske tokove, saj so ti odvisni predvsem od dogajanja v državah izvora migrantov. Po njegovih besedah je edini način za obvladovanje tega toka enotnost v boju s kriminalnimi združbami, s pomočjo katerih prihaja v Evropo velika večina nezakonitih migrantov.

"Če želimo biti korak pred tihotapskimi združbami, ki ne poznajo državnih meja, moramo ustvariti skupno banko podatkov, in jih izmenjati, česar Frontex zaradi različne organiziranosti v državah ne dela. Mi in države na Balkanu moramo združiti informacijske baze za skupno operativno ukrepanje," je po poročanju Radia Slovenija še dejal De Matteis.

Opozoril je, da je t. i. balkanska migrantska pot postala najpomembnejša smer vstopa v Evropsko unijo. Po njegovih podatkih je od januarja v Italijo nezakonito prek Sredozemskega morja vstopilo 93.000 ljudi, samo v prvih devetih mesecih pa je po balkanski poti v EU prišlo 106.000 ljudi.

Smisel sodelovanja na konferenci v Portorožu vidi predvsem v možnosti za skupno analizo delovanja kriminalnih organizacij. Dejal je, da je na srečanje prišel z velikimi pričakovanji in da slovenski policiji popolnoma zaupa pri vzpostavljanju novih sistemov, saj je ena od najbolj zaupanja vrednih partneric italijanske policije. V Sloveniji je policija letos prijela 228 tihotapcev migrantov.

Ministrica Bobnar je še napovedala, da bodo žično ograjo odstranili z meje tudi v Istri. Kot dokaz neučinkovitosti tovrstnega ukrepa je navedla Madžarsko, ki po njenih besedah kljub dvojni žični ograji zaznava največji val migrantskega toka.