Točnega datuma, kdaj bi lahko bila stavka, niso določili, je pojasnil predsednik Fidesa Konrad Kuštrin in opomnil, da še vedno ni uresničena odprava 57. plačnega razreda kot plačnega maksimuma za zdravnike, prav tako ne zaveza o drugačni ureditvi napredovanj pri tistih z daljšo specializacijo. V četrtkovem pismu predsedniku vlade Miru Cerarju pa je zapisal, naj sledi zavezam sporazumov, da ne bi prišlo do zaostritev.

Med neizpolnjenimi zavezami je tudi implementacija standardov in normativov za zdravniško delo. V njihovo postopno uveljavitev so po Kuštrinovih besedah privolili zato, ker ne želijo prizadeti bolnikov. A takrat so postavili dva pogoja: da management pripravi terminski načrt, kako priti do tega, da bodo standardi in normativi lahko uveljavljeni, ter da so zdravniki, ki delajo več, kot predvidevajo standardi in normativi, ustrezno nagrajeni. "Tu je management pokazal popolno nekompetentnost na vseh ravneh," je stanje ocenil Kuštrin.

Letne konference Fidesa se je udeležila tudi ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc, ki je podala ugotovitev, da so bile razen odprave 57. razreda kot plačnega stropa za zdravnike vse zahteve realizirane. Tudi za program variabilnega nagrajevanja je ocenila, da poteka normalno, a se vanj niso vključile nekatere največje bolnišnice.

Po mnenju Kuštrina je variabilno nagrajevanje neuspešno, saj je bilo na sekundarni in terciarni ravni nagrajenih le devet odstotkov zdravnikov, na primarni pa 24 odstotkov. Projekt se verjetno ne bo nadaljeval, kar bi pomenilo neposredno kršitev kolektivne pogodbe. Kuštrin kot enega glavnih krivcev za neuspešnost v tem delu vidi združenje zdravstvenih zavodov.

Kuštrin oster do drugih sindikatov
Kuštrin pravi, da je odbor sindikata spremljal tudi to, kaj se dogaja v pogajanjih vlade z drugimi sindikati v javnem sektorju, in ob tem dejal: "Zelo nas zanima, kateri so poklici, ki so z zdravniki primerljivi, in na osnovi katerih parametrov jih bodo z nami primerjali."

Predsednik Fidesa je na očitke, da so si zdravniki izborili privilegiran položaj, odvrnil, da se sprašuje, kdo je v privilegiranem položaju: "zdravnik, ki mora delati najmanj 40 plus osem ur, da dobil svojo plačo, ali je mogoče privilegiran položaj visokošolskega učitelja, ki dela od tri do devet ur na teden, da dobi svojo plačo". Pri tem je komentiral, da je enotni plačni sistem prvi načel šolski sindikat Sviz, o čemer pa se ni ne pisalo ne govorilo.