Primanjkljaj sektorja država je v prvem četrtletju letos znašal 3,1 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP), kar je precej manj kot v istem obdobju lani, ko je bil pri 7,9 odstotka BDP-ja. Če ne bi upoštevali neposrednega učinka izdatkov za covidne ukrepe, bi se četrtletni primanjkljaj ustalil celo pri 1,4 odstotka BDP-ja, je izračunal fiskalni svet.
Nadaljevanje postopnega izboljšanja kažejo tudi začasni podatki o realizaciji državnega proračuna do konca letošnjega junija. Primanjkljaj državnega proračuna je v tem obdobju namreč znašal 128 milijonov evrov, brez neposrednega učinka covidnih ukrepov pa je imel proračun 264 milijonov evrov presežka, kar je več kot v prvi polovici predkriznega leta 2019.
Izboljšanje teh podatkov fiskalni svet pripisuje za 1,3 milijarde evrov manjšemu negativnemu učinku covidnih ukrepov ter za 1,1 milijarde evrov višjim prihodkom ob okrevanju domačega povpraševanja. Ob tem pa opaža precejšnjo okrepitev preostale javne porabe brez učinka covidnih ukrepov, in sicer za 10,2 odstotka na letni ravni. "To je bilo le v manjši meri posledica višje investicijske aktivnosti, ki bo po naši oceni na celoletni ravni znova zaostala za sicer zelo optimističnimi načrti," so navedli.
Ob izločitvi učinka covidnih ukrepov so raven izpred leta najbolj presegali izdatki za socialna nadomestila, kar je večinoma posledica višjih pokojnin. Pomembneje so k rasti prispevali še za medletno 8,4 odstotka višji izdatki za sredstva za zaposlene.
Povišana inflacija je bila v zadnjih mesecih povod za sprejetje številnih ukrepov za blažitev posledic draginje. Dejanski in prihodnji potencialni učinek teh ukrepov, sprejetih do začetka julija, fiskalni svet ocenjuje na približno 650 milijonov evrov. Ob tem sicer meni, da pomemben del ocenjenega učinka ne bo imel vpliva na bilance sektorja država, bo pa imel stranske negativne posledice zaradi znižanja namenskih sredstev za zeleni prehod.
Omilitev posledic draginje fiskalni svet vidi kot ključni kratkoročni izziv ekonomske politike. Doslej sprejeti ukrepi so zastavljeni široko, prav zaradi zniževanja namenskih sredstev za zeleni prehod pa se mu zdijo z dolgoročnega vidika v določeni meri neustrezni. Nosilcem ekonomskih politik priporoča, naj bodo morebitni nadaljnji ukrepi za blažitev posledic draginje ustrezno ciljani in namenjeni najbolj prizadetim skupinam prebivalstva in delom gospodarstva.
Glede povečanih makroekonomskih tveganj fiskalni svet ugotavlja, da se za zdaj odražajo zlasti v slabšanju napovedi gospodarske rasti in večanju pesimizma. Trenutno gospodarska aktivnost sicer ostaja pretežno ugodna, čeprav se poglabljajo neravnovesja na trgu dela in se hitro krči presežek tekočega računa. Ob tem se viša inflacija in postaja vse širše zasnovana.
Težavno zmanjševanje dolga
Delež dolga države v BDP-ju ostaja kljub znižanju višji kot pred epidemijo, konec prvega četrtletja je bil pri 75,1 odstotka BDP-ja. Njegovo znižanje bo v prihodnje težje, meni fiskalni svet in pri tem kaže na povečanje stroškov financiranja in pričakovano upočasnitev gospodarske rasti.
Stanje v preostalih treh blagajnah javnega financiranja je v nasprotju z državnim proračunom letos manj ugodno kot lani. Bilanca proračunov občin je sicer v presežku, a je ta kljub znova višji povprečnini in dodatnim namenskim sredstvom manjši kot v prvih petih mesecih lani predvsem zaradi za okoli polovico višje investicijske porabe. Rast odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je zaradi uskladitve pokojnin skoraj dvakrat višja kot v primerljivem obdobju lani, Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa ima večji primanjkljaj kot v petih mesecih lani.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje